Jedro

ZP-1 v določbi 202. d člena med sestavinami sklepa ne našteva tudi pojasnila o tem, kateri prekršek šteje za hujši prekršek. Tako sodišče prve stopnje s tem, ko v sklepu o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ter v sklepu o odložitvi izvršitve tega ukrepa ni pojasnilo, kaj je hujši prekršek, ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka o prekršku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilčeva zagovornica, ki smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) in smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je Okrajno sodišče v Celju s sklepom z dne 12. 8. 2020 ugodilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, da je preizkusna doba po tem sklepu začela teči 16. 9. 2020 in bi se iztekla 16. 7. 2021 ter da je storilec 16. 3. 2021 storil prekršek z motornim vozilom B kategorije, zaradi katerega mu je bila s plačilnim nalogom Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Krajnska Gora in Žirovnica z dne 23. 3. 2021, ki je postal pravnomočen 7. 4. 2021, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenske točke v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202. e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (smiselno tudi odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

5. ZP-1 v določbi 202. d člena, ki med drugim ureja tudi vsebino sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter smiselno sklepa o odložitvi izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenje med sestavinami sklepa ne našteva tudi pojasnila o tem, kateri prekršek šteje za hujši prekršek. Definicija hujšega prekrška izhaja iz drugega odstavka 23. člena ZP-1 in se šteje, da je storilcu poznana. Tako sodišče prve stopnje s tem, ko v sklepu o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ter v sklepu o odložitvi izvršitve tega ukrepa ni pojasnilo, kaj je hujši prekršek, ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka o prekršku. V kolikor pa storilec ni vedel, kaj je hujši prekršek, bi se o tem moral pozanimati, saj je bil v sklepu o odložitvi izvršitve pravilno poučen, da v primeru storitve hujšega prekrška bo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja preklicana.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se je ob vročitvi plačilnega naloga z dne 23. 3. 2021 močno začudil, ker ni vedel, da naj bi storil prekršek ter da ni razumel vsebine plačilnega naloga, ker je tujec, je potrebno poudariti, da s takimi navedbami zagovornica smiselno uveljavlja bistvene kršitve določb postopka ter pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja v postopku o prekršku, ki je bil pravnomočno končan z izdajo plačilnega naloga, zoper katerega po navedbah zagovornice storilec zavestno ni vložil zahteve za sodno varstvo temveč je plačal polovično globo. Tudi glede tega plačilnega naloga je potrebno poudariti, da ZP-1 prekrškovnemu organu ne nalaga dolžnosti pojasnjevanja, da je storilec spoznan za odgovornega storitve hujšega prekrška in odsotnost takega pojasnila v plačilnem naloga na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nimajo nikakršnega vpliva. Ni se namreč mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da opustitev takega opozorila predstavlja kršitev 14. in 22. člena Ustave RS, ker je zaradi opustitve takega opozorila prizadeta pravica storilca do enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Storilec je namreč v plačilnem nalogu dobil vse pravne pouke, kot je to predvideno z ZP-1 in kot jih dobijo vsi storilci, zaradi česar mu je bila zagotovljena popolna pravica do enakosti pred zakonom in je bil povsem enakopravno obravnavan.

7. Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o napačni uporabi materialnega prava, ki naj bi jo sodišče prve stopnje po mnenju zagovornice zagrešilo s tem, ko v izpodbijanem sklepu ni navedlo dobe trajanja prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Iz sklepa o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije z dne 2. 6. 2020 (list. št. 19 do 20 spisa) namreč jasno izhaja, da se prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije storilcu izreka za dobo enega leta. Predmetni sklep pa zgolj preklicuje odobreno odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja, kar pomeni, da se izrečeni ukrep izvrši tako, kot izhaja iz sklepa z dne 2. 6. 2020. 8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovorničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker zagovornica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.