Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Opravljena primerjava blaga, ki ga ščitita predhodni znamki in za katero želi pridobiti zaščito izpodbijana znamka, je v delu, ko toženka ugotavlja, da izpodbijana znamka ščiti blago, ki ni podobno blagu prejšnjih znamk pomanjkljiva, nezadostna in pavšalna, posledično pa so tudi odločilna dejstva v bistvenih točkah ostala nepopolno ugotovljena.
Primerjavo blaga oziroma proizvodov je treba opraviti celovito in natančno, z uporabo in upoštevanjem vseh kriterijev, po katerih se opravlja primerjava podobnosti blaga, ter opravljeno primerjavo tudi ustrezno obrazložiti, pri izpeljavi končnih materialnopravnih zaključkov pa upoštevati rezultate tako opravljene analize po vseh (večih) kriterijih skupaj.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje presoje toženke glede pojmovne (ne)enakosti figurativnih elementov v primerjanih znakih (elipse), za katere je sicer sama ugotovila, da so skupni vsem primerjanim znakom. Izostala je konkretizirana presoja o tem, ali morebiti figurativni elementi oziroma oblike v znakih ponazarjajo (ne)enake ali (ne)podobne zamisli, ter posledično obrazložitev, ali primerjani znaki glede na celoten vtis izražajo enako oziroma podobno (ali pa morda različno) pojmovno vsebino.
I. Tožbi se ugodi, odločba Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 31212-249/2016-9 z dne 22. 8. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničin ugovor z dne 10. 6. 2016 zoper registracijo mednarodne znamke št. ... (1. točka izreka) in odločila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka). A. (v nadaljevanju stranka z interesom) imetnica znamke št. ... z zahtevanim varstvom v Republiki Sloveniji. Znamka je v Republiki Sloveniji registrirana za blago, razvrščeno v razrede 3 in 5 po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (v nadaljevanju NK). Tožnica je zoper registracijo navedene znamke na podlagi svojih prejšnjih znamk, registriranih za blago iz razreda 3 po NK, vložila ugovor in se sklicevala na zavrnilne razloge po točkah b), c) in d) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1). Toženka je najprej ugotovila, da je izpodbijana znamka slikovna, sestavljena iz štirih prepletajočih elips in besedila "ABC", ter da je tudi prejšnja znamka št. ... slikovna, sestavljena iz treh elips in besedila "ARIEL ACTILIFT", prejšnjo znamko št. ... pa sestavljajo tri prepletene elipse. V zvezi s primerjavo blaga je ugotovila, da izpodbijana znamka in tožničini znamki ščitijo nekatero enako (pripravki za beljenje in pranje, detergenti, mila, kozmetika) in podobno blago, ter da izpodbijana znamka ščiti tudi blago, ki ni podobno blagu tožničinih znamk (kemični preparati za medicinske in veterinarske namene, kemični reagenti za farmacevtske in veterinarske namene, higienske blazinice, higienski tamponi, obliži, obvezilni material, plenice). V zvezi s presojo razlikovalnega učinka prejšnjih znamk je toženka navedla, da tožnica ni dokazala, da se zadevni znamki oziroma njene sestavljene znamke pojavljalo na slovenskem trgu v taki meri in obsegu, da imata večji razlikovalni značaj zaradi ugleda, zato je pri presoji upoštevala njun razlikovalni učinek per se. V zvezi z določitvijo dominantnih elementov je toženka presodila, da pri prejšnji znamki št. ..., ki je sestavljena iz besedila "ARIEL ACTILIFT" in slikovnega elipsastega elementa v ozadju, besedilo znamke zaradi svojega položaja, velikosti in barv najbolj izstopa iz celote znaka, ter da bo povprečni potrošnik znak dojemal kot "ARIEL ACTILIFT", ne pa kot elipsasti element, zato besedilo predstavlja njegov dominanti del. Enako je ugotovila tudi pri znaku izpodbijane znamke, in sicer, da njegov dominantni del predstavlja besedilo "ABC". Prejšnja znamka št. ... pa je sestavljena samo iz elipsastega elementa, ki je njen edini in dominantni del. Relevantno javnost predstavljajo končni potrošniki, ki kupujejo pralne praške, čistila, kozmetične izdelke, farmacevtske izdelke ipd., ter lahko zajemajo širok krog javnost in tudi specialiste. Stopnja pozornosti relevantnega potrošnika je pri določenem blagu običajna (npr. vata), pri drugem pa višja (npr. čistila, belila itd.). V okviru primerjave znakov je toženka glede pomenskega vidika ugotovila, da si primerjani znaki skupaj delijo elipsasti element, vendar si v celoti gledano niso pomensko podobni. Znak izpodbijane znamke je sestavljen iz besedila "ABC", ki nima posebnega pomena, saj predstavlja le prve tri črke abecede, ter elipsastega elementa, ki pa ga potrošnik pomensko ne bo dojemal po njem. Prejšnja znamka št. ... vsebuje besedilo "ARIEL ACTILIFT", ki direktno nima pomena, lahko pa asociira na angleški besedi "active lift", ki pomenita "aktivna, energična sila, dvig". Znak vsebuje še elipsasti element, vendar ga pomensko potrošnik ne bo dojemal po njem. Prejšnja znamka št. ... vsebuje samo elipsasti element in tako ga bo potrošnik tudi dojemal. Glede vizualne primerjave je toženka presodila, da si primerjani znaki z vidika grafičnih elementov niso podobni. Znak izpodbijane znamke je sestavljen iz štirih elips, v ospredju je vodoravno bolj zaokrožena in polna elipsa, za njo pa polna elipsa, nato sta dodani še dve tanjši elipsi (videz votle notranjosti oziroma poudarjeni robovi elipse). Elipsasti element predhodnih tožničinih znamk pa sestavljajo tri enake elipse s praznim videzom v sredini oziroma s poudarjenimi robovi elips. Pri predhodni znamki št. ... so elipse še osvetljene tako, da dajejo 3-D videz. Toženka meni, da grafični element izpodbijane znamke (dve polni elipsi in dve elipsi s prazno sredino) ne posnema grafičnega elementa znakov prejšnjih znamk. Res je, da so vsi znaki sestavljeni iz elips, vendar pa se te grafično in vizualno dovolj razlikujejo. Tudi grafizem besedila izpodbijane znamke je drugačen in ga potrošnik ne bo povezoval z grafizmom besedila znaka tožničine znamke. Primerjana znaka sta si tudi glede na barve različna, saj je rdeča barva osnovna barva znaka prejšnje znamke (rdeče je besedilo), medtem ko pri izpodbijanem znaku predstavlja rdeča barva le manjšo elipso ter sta bela in modra barva v ospredju. Primerjano besedilo v znakih, in sicer "ABC" v izpodbijani znamki in "ARIEL ACTILIFT" v prejšnji znamki, si delita enako začetno črko "A", vendar pa razlika v ostalih črkah pripomore, da besedili delujeta vizualno dovolj različno. Na to vpliva tudi bistveno različna dolžina zapisa obeh besedil. Primerjani znaki sicer vsebujejo skupen grafični element (elipse), vendar se ta oblikovno in barvno dovolj razlikuje. Izpodbijani znak in prejšnja znamka št. ... vsebujeta besedilo, ki ima podobno postavitev v znaku, vendar je črkovno in oblikovno popolnoma različno. Izpodbijani znak je torej v celoti gledano vizualno dovolj različen od znakov predhodnih znamk. Izpodbijani znak in prejšnja znamka št. ... si tudi fonetično nista podobna. Glede na to je toženka zaključila, da si primerjani znaki niso ne vizualno, ne pomensko in tudi ne fonetično podobni. Glede ocene verjetnosti zmede je presodila, da imajo primerjani znaki sicer skupen elipsasti element, ki je viden, vendar pa so zaradi ostalih elementov dovolj različni, da povprečni potrošnik ne bo zaveden v zmoto glede njihovega trgovskega izvora, tožnica pa tudi ni edina, ki v svojih znamkah uporablja elipsaste elemente. Prejšnja znamka št. ... je v črno-beli barvi, s posebno oblikovanimi elipsami, ki se vizualno zelo razlikujejo od elips izpodbijane znamke, in tudi ne vsebuje besednega elementa. Besedilo "ARIEL ACTIVE" v predhodni znamki ni podobno besednemu delu izpodbijane znamke "ABC". Skupen elipsasti element je oblikovno dovolj različen, saj se razlikuje v številu elips, postavitvi in debelini elips ter v senčenju in barvah. Toženka meni, da kljub temu da izpodbijana znamka in prejšnje znamke ščitijo nekatero enako in podobno blago, ne bo prišlo do zmede na trgu. Ker enakost ali podobnost znakov ni podana, zavrnilni razlogi po točkah b), c) in d) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 niso podani.
2. Tožnica v tožbi navaja, da je toženka v zvezi z vizualno primerjavo zavzela napačno stališče, da grafični del izpodbijane znamke ne posnema grafičnega elementa znakov predhodnih znamk. Predhodno znamko št. ..., enako kot izpodbijano znamko, namreč sestavljata besedni in slikovni del, pri čemer so elipse v predhodni znamki postavljene na enak način, kot v izpodbijani znamki, in so osenčene oziroma svetleče. Napis, ki prekriva elipse, ni postavljen vodoravno, temveč se nagiba v levo stran - enako kot v zadevni znamki. Grafični elementi primerjanih znamk se ujemajo v prisotnosti elips, njihovem številu (tri), poziciji in svetlobnem elementu oziroma sijaju v središčnem delu elipse. K vizualni podobnosti prehodne znamke št. ... in zadevne znamke pripomorejo tudi skupni elementi (modra in rdeča barva; napis, ki delno prekriva elipse v sprednjem delu, prva črka napisa (A) in pozicija napisa - nagnjenost v levo smer). Drugačna postavitev barv ne vpliva na percepcijo potrošnika, saj se ta zanaša na svoj nezanesljiv spomin in si bo zapomnil elipso ter barve, ki so v znaku, ne pa tudi barve vsake posamezne elipse. Že dejstvo, da so primerjanima znakoma poleg elips skupne tudi enake barve (rdeča in modra), pripomore k vizualni zamenljivosti primerjanih znamk. Izpodbijana znamka imitira, kopira oziroma skoraj v celoti povzema predhodno znamko št. .... V zvezi s pomensko analizo se tožnica ne strinja z ugotovitvijo toženke, da potrošnik naj ne bi dojemal pomena skupnega elipsastega elementa. Slikovni element treh elips, ki je prisoten v vseh primerjanih znamkah, spominja na obliko atoma, lahko pa tudi na pojav kroženja, vrtenja, morda centrifugiranja, ali pa vrtenja posameznih elips okoli skupne osi, in torej daje vsem trem znakom identičen pomen. Pri presoji verjetnosti zmede je treba upoštevati tudi, da gre pri izdelkih primerjanih znamk (pralni praški, čistila, belila, kozmetika itd.) za izdelke široke potrošnje, ki so praviloma v nižjem cenovnem razredu, pri katerih potrošniki običajno niso tako pozorni na majhne razlike v znamkah, kot pri izdelkih, ki so dražji (avtomobili, nakit, pametni telefoni ipd.). Zato je v tem primeru verjetnost zmede v javnosti še večja. Toženka je le pavšalno navedla, da naj bi šlo pri primerjanih znamkah tudi za blago, pri katerem naj bi bila stopnja pozornosti višja, saj za to ni podala argumentacije. Izdelki, kot npr. "higienski vložki, higienski tamponi, obliži, obvezilni material, plenice," so namenjeni isti javnosti kot "kozmetika, izdelki za nego las in sredstva za čiščenje zob" pri predhodni znamki. Te izdelke pogosto proizvajajo ista podjetja, imajo iste distribucijske poti, na voljo so v drogerijah in na istih oddelkih velikih samopostrežnih trgovin. Izdelki, kot so "kemični preparati za medicinske in veterinarske namene, kemični reagenti za farmacevtske in veterinarske namene" so podobni izdelkom, kot na primer "pripravki za beljenje in druge snovi za pranje, pripravki za čiščenje, poliranje, razmaščevanje in brušenje", ki jih pokrivata predhodni znamki, saj gre tudi pri belilih in čistilih za kemične preparate. Toženka je tudi pomanjkljivo in zmotno presodila v ugovornem postopku predložene dokaze glede ugleda predhodnih znamk. Predloženi dokazi se namreč nanašajo na sestavljeno znamko "ARIEL", ki poleg besednega dela "ARIEL" vedno vsebuje tudi elipsasti element, kot ga predstavlja predhodna znamka št. .... Tako se vsi dokazi, za katere je toženka napačno zaključila, da se nanašajo na znamke "ARIEL" na splošno, dejansko nanašajo na linijo izdelkov ARIEL, na katerih je besedni element "ARIEL" vedno skupaj z elipsastim elementom. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zavrne mednarodno znamko št. ... v sliki na območju Republike Slovenije oziroma podrejeno, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.
3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.
4. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.
5. Tožnica v naknadni pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah oziroma stališčih, ki jih v bistvenem ponavlja z dodatnimi argumenti. Dodaja, da je glede presoje nekaterih dokazov napačna interpretacija toženke, da spletne strani v angleškem jeziku naj ne bi bile namenjene slovenskim potrošnikom, ker niso v slovenskem jeziku, saj bo slovenski potrošnik razumel tudi vsebino spletne strani v angleščini. Pri presoji lestvice ... TOP 25 znamk pa ni pomembno, da ta lestvica poleg Slovenije zajema tudi druge trge, ampak zaključek raziskave, da se sestavljena znamka "ARIEL" skupaj z atomom uvršča med top 25 znamk v vseh regijah, vključno s Slovenijo. To pomeni, da gre za najboljših 25 znamk izmed stotine znamk v petih državah, pri čemer uvrstitev na 25. mesto še vedno predstavlja vrhunski rezultat. Poleg tega tržni delež s sestavljeno znamko "ARIEL" skupaj z atomom predstavlja skoraj 1/4 celotnega slovenskega trga, kar je tudi zelo velik delež v primerjavi z ostalimi izdelki iste vrste drugih proizvajalcev.
6. Tožba je utemeljena.
7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke o zavrnitvi tožničinega ugovora zoper registracijo znamke št. ..., ki temelji na razlogih po točkah b), c) in d) prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Na podlagi c) točke prvega odstavka 44. člena ZIL-1 se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe, ki je registrirana za blago ali storitve, ki niso enaki ali podobni blagu ali storitvam, za katere je bila registracija zahtevana, če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke ali če bi uporaba takega znaka nakazovala povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke in bi to utegnilo škodovati interesom imetnika prejšnje znamke. Po točki d) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 pa se kot znamka ne sme registrirati znak, če je enak ali podoben znamki ali neregistriranemu znaku, ki je v Republiki Sloveniji znana znamka v smislu člena 6.bis Pariške konvencije ali tretjega odstavka 16. člena Sporazuma TRIPs.
8. Sodišče najprej ugotavlja, in kar utemeljeno očita tožnica, da je opravljena primerjava blaga, ki ga ščitita predhodni znamki in za katero želi pridobiti zaščito izpodbijana znamka, v delu, ko toženka ugotavlja, da izpodbijana znamka ščiti blago, ki ni podobno blagu prejšnjih znamk (kemični preparati za medicinske in veterinarske namene, kemični reagenti za farmacevtske in veterinarske namene, higienske blazinice, higienski tamponi, obliži, obvezilni material, plenice), pomanjkljiva, nezadostna in pavšalna, posledično pa so tudi odločilna dejstva v bistvenih točkah ostala nepopolno ugotovljena. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da bo blago primerjala glede na kriterije kraja proizvodnje in prodaje, sestavine, namen proizvodov, povezanost proizvodov, potrošnike, tržne kanale, gospodarske panoge ipd. Vendar sodišče ugotavlja, da je pri primerjavi blaga v tem delu izostala argumentirana presoja po kriterijih, kot npr. distribucijske poti oziroma tržni kanali, način trženja, potrošniki, gospodarske panoge, sestavine, proizvajalci ipd., ter posledično končna celovita presoja glede podobnosti oziroma nepodobnosti primerjanega blaga. Toženka je navedla, da načeloma proizvajalci plenic, obližev, tamponov itd. niso proizvajalci čistil in kozmetike, vendar te trditve ni z ničemer obrazložila oziroma je ni podprla z argumenti. Prav tako je le pavšalno navedla, da ima primerjano blago drug namen, kraj prodaje in sestavine, ne da bi navedeno konkretizirala in pojasnila glede na okoliščine obravnavane zadeve. Rezultat take primerjave je nujno nezadostno ugotovljeno dejansko stanje in nezmožnost preizkusa izpodbijane odločbe s tega vidika (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Ob tem sodišče poudarja, da je treba primerjavo blaga oziroma proizvodov opraviti celovito in natančno, z uporabo in upoštevanjem vseh kriterijev, po katerih se opravlja primerjava podobnosti blaga, ter opravljeno primerjavo tudi ustrezno obrazložiti, pri izpeljavi končnih materialnopravnih zaključkov pa upoštevati rezultate tako opravljene analize po vseh (večih) kriterijih skupaj. Pri tem sodišče dodaja, da je ugotovitev toženke v delu, da je nekatero blago, za katerega želi pridobiti zaščito izpodbijana znamka, enako oziroma podobno blagu prehodnih tožničinih znamk, med strankami nesporna.
9. Ker je torej obrazložitev izpodbijane odločitve v zvezi s primerjavo blaga, ki ga ščitita predhodni znamki in za katerega želi pridobiti zaščito izpodbijani znak, ostala pomanjkljiva do te mere, da je onemogočen njen materialnopravni preizkus, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar je že samo po sebi razlog, zaradi katerega je treba izpodbijano odločbo odpraviti in vrniti zadevo toženki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
10. Zaradi nadaljnjega vodenja postopka pa sodišče na tem mestu dodaja, da je nepopolno in pomanjkljivo opravljena tudi pomenska primerjava znakov. Toženka je v zvezi s tem navedla, da besedilo znaka izpodbijane znamke "ABC" nima posebnega pomena, po elipsastem elementu pa potrošnik znamke ne bo pomensko dojemal. Glede predhodne znamke št. ... je ugotovila, da besedilo "ARIEL ACTILIFT" direktno nima pomena, in da bi lahko beseda "ACTILIFT" asociirala na angleški besedi "active lift", ki pomenita "aktivna, energična sila, dvig", ter da je potrošnik po elipsastem elementu pomensko ne bo dojemal. V zvezi s prehodno znamko št. ... pa je navedla, da vsebuje elipsasti element in da ga bo tako potrošnik tudi dojemal. Pri tem pa je izostala pojmovna presoja toženke glede pomena, ki ga izraža figurativni element v primerjanih znakih. V izpodbijani odločbi je sicer navedla, da sta predhodni znamki sestavljeni iz elipsastega slikovnega elementa, ki lahko spominja na obliko atoma oziroma na pojav kroženja, vrtenja, centrifuge, vendar navedenega ni upoštevala pri pomenski primerjavi znakov, oziroma tega stališča ni presodila še z vidika izpodbijane znamke tako, da bi na tej podlagi napravila celovito primerjavo znakov s pomenskega vidika. Obrazložitev izpodbijane odločbe tako ne vsebuje presoje toženke glede pojmovne (ne)enakosti figurativnih elementov v primerjanih znakih (elipse), za katere je sicer sama ugotovila, da so skupni vsem primerjanim znakom. Izostala je namreč konkretizirana presoja o tem, ali morebiti figurativni elementi oziroma oblike v znakih ponazarjajo (ne)enake ali (ne)podobne zamisli, ter posledično obrazložitev, ali primerjani znaki glede na celoten vtis izražajo enako oziroma podobno (ali pa morda različno) pojmovno vsebino.
11. V zvezi z ugotavljanjem razlikovalnega učinka prejšnjih znamk pa sodišče ugotavlja, da je toženka v obrazložitvi odločbe (med drugim) navedla, da glede izpisov iz spletnih strani zgodovine izdelkov "ARIEL" ugotavlja, da ne gre za slovenske spletne strani in tudi niso namenjene slovenskim potrošnikom, saj niso v slovenskem jeziku. Vendar pa tega stališča v izpodbijani odločbi ni pojasnila oziroma argumentirano obrazložila, zato je onemogočen materialni preizkus (7. točka prvega odstavka drugega odstavka 237. člena ZUP). Take navedbe v izpodbijani odločbi so tudi nerazumljive, saj iz njih ne izhaja, v čem je zgolj na podlagi jezika mogoče sklepati o ugledu tožničinih prejšnjih znamk pri slovenskem potrošniku. Toženka je v obrazložitvi odločbe še navedla, da se večina dokazov ne nanaša točno na predhodni tožničini znamki, in da večina priloženih slikovnih dokazov znamk predstavlja drugačno odliko, ki se zelo razlikuje od znamke št. ..., vendar pa pri tem ni konkretizirano navedla, kateri dokazi naj se ne bi nanašali na predhodni znamki, niti ne, kateri priloženi slikovni dokazi znamk predstavljajo drugačno obliko od prejšnje znamke in kakšna naj bi bila ta "drugačna oblika", s tem pa se tudi navedenega stališča ne da vsebinsko preizkusiti (7. točka prvega odstavka drugega odstavka 237. člena ZUP). Pri celoviti presoji obstoja verjetnosti zamenjave se namreč (med drugim) kot upoštevne dejavnike (lahko) upošteva tudi morebiten ugled znamk, na kar se je v postopku pred toženko sklicevala tožnica, saj gre za elemente, ki so pomembni pri presoji, ali obstaja verjetnost zmede v javnosti. Kolikor se toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje, da tožnica ni edina, ki v svojih znamkam uporablja elipsaste elemente, pa sodišče pripominja, da zgolj na podlagi teh podatkov, brez podrobne analize glede na blago oziroma storitve in druge značilnosti znakov, še ni mogoče sklepati o pomenu te ugotovitve za odločitev v obravnavani zadevi.
12. Ker so bile torej v obravnavani zadevi storjene absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kot obrazloženo, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno oziroma pomanjkljivo ugotovljeno, je sodišče na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo zadevo toženki v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo morala toženka skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 upoštevati napotke in pripombe sodišča, izražene v tej sodbi, dopolniti dejansko stanje ter glede na ugotovljeno dejansko in (novo) pravno stanje zadeve ob pravilni uporabi materialnega prava ponovno odločiti o zadevi. Argumentirano bo morala pojasniti uporabo kriterijev za presojo podobnosti blaga ter navesti konkretne razloge za svojo odločitev v zvezi z (ne)podobnostjo blaga. Prav tako bo morala natančno in celovito opraviti primerjavo spornih znakov, predvsem pa bo morala svoje ugotovitve povezati v celovito presojo vtisa, ki ga znak naredi na relevantnega potrošnika. Dosledno bo morala upoštevati tudi pravilo, po katerem velja, da so elementi pravila podobnosti v smislu točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 med seboj odvisni, kar pomeni, da ima v primeru, ko je blago, na katero se prijavljeni znak in predhodni znamki nanašajo, enako ali podobno (ugotovitev, da izpodbijana znamka in predhodni znamki ščitijo nekatero enako oziroma podobno blago, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je namreč med strankami nesporna), tudi morebitna nizka stopnja podobnosti med znaki, večjo težo, ter se v tem oziru, ob upoštevanju relevantne javnosti, ustrezno opredeliti tudi do verjetnosti nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Svojo odločitev bo morala v skladu z 214. členom ZUP v zadostni meri obrazložiti. Sodišče se do ostalih tožbenih navedb ni posebej opredeljevalo, saj glede na obrazloženo na odločitev ne morejo vplivati.
13. Sodišče je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker navedeni dokazi in dejstva glede na razloge za sprejeto odločitev niso pomembni, saj na odločitev v tem upravnem sporu ne bi mogli vplivati, ker njihova izvedba ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve o zadevi, torej niso bili potrebni. Že zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti pri upoštevanju pravil postopka, kot prej obrazloženo, izpodbijane odločbe ni mogoče potrditi kot pravilne in zakonite, poleg tega pa je sodišče lahko razsodilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in podatkov iz upravnega spisa.
14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice in ji na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 priznalo stroške po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR (pooblaščenec tožnice je patentni zastopnik po četrtem odstavku 131. člena ZIL-1, za katerega se v postopku pred sodišči za ovrednotenje njegovih storitev s soglasjem ministra za pravosodje, št. 429-1/2004 z dne 9. 2. 2004, smiselno uporablja Odvetniška tarifa in je tudi zavezanec za DDV). Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).