Jedro

Kadar je stavbno zemljišče namenjeno za gradnjo infrastrukturnih objektov, ga je mogoče oddati brez javnega razpisa.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je pogodba, ki sta jo dne 25.7.1989 sklenila Obrtna zadruga ... in M.L. za prodajo in nakup parcele št. 74/2 vl.št. 1143 in stavbe, stoječe na njej nična, zaradi česar je tožena stranka dolžna dopustiti, da se lastninska pravica in pravica uporabe, ki jo ima pri navedenem vložku, prenese v družbeno lastnino z vpisom pravice uporabe Obrtne zadruge. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Postavilo se je na stališče, da pogodba, ki sta jo 25.7.1989 sklenili med seboj toženi stranki, ni navadna kupoprodajna pogodba, ki bi jo bilo mogoče presojati po določbi 8. člena zakona o prometu z nepremičninami.

Proti takšni sodbi je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP vložila tožeča stranka revizijo s predlogom, naj jo revizijsko sodišče spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi. Pritožbeno sodišče ni rešilo vseh navedb pritožbe, zaradi česar je kršilo določbo 1. odstavka 375. člena ZPP. Zato se tožeča stranka ponovno sklicuje na svoje pritožbene navedbe, s katerimi je dokazovala, da samoupravni sporazum, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, ni mogel biti podlaga pogodbi. Ni bil namreč sprejet po predvidenem postopku. Poleg tega z njim ni bilo mogoče spreminjati kogentnih zakonskih določb o prometu z nepremičninami. Samoupravni sporazum, ki nikoli ni bil v resnici sklenjen, je bil le pretveza za legalizacijo prehoda objektov družbene lastnine v zasebno last brez dražbe, obvezne po zakonu.

Toženec M.L. je na revizijo odgovoril in predlagal, naj jo revizijsko sodišče zavrne, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Dejansko stanje, na katerega podlagi je bil na nižjih stopnjah tožbeni zahtevek zavrnjen, ne obsega le dejstev, ki se nanašajo na kupoprodajno pogodbo z dne 25.7.1989, temveč tudi na statut Obrtne zadruge, sprejet dne 27.2.1989, samoupravni sporazum o ustanovitvi obrtne cone in samoupravni sporazum o združitvi v obrtno zadrugo z dne 27.2.1989, pa tudi na pogodbo o združevanju sredstev, ki je bila sklenjena med toženima strankama dne 31.3.1989. Pomemben element dejanskega stanja, na katerega podlagi je možna pravna opredelitev pogodbenega razmerja med toženima strankama, je tudi na nižjih stopnjah ugotovljena okoliščina, da je parcela 74/2 po namembnosti stavbno zemljišče. Iz dejanskih ugotovitev, sprejetih na nižjih stopnjah, je razvidno, da je predmet nakupa bilo pravzaprav stavbno zemljišče, saj objekt na njem zaradi razpadajočega stanja ni mogel funkcionirati. Ob takšnem dejanskem stanju pa je ne glede na pravno presojo, ki sledi iz izpodbijane sodbe in po kateri "ni bila sklenjena navadna kupoprodajna pogodba", ki bi jo bilo mogoče presojati po določbi 8. člena zakona o prometu z nepremičninami, možno uporabiti določbe zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89), ki imajo posebne določbe o oddaji stavbnega zemljišča. Po določbi 51. člena navedenega zakona se namreč stavbno zemljišče lahko odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa. Brez razpisa ga je mogoče oddati za graditev komunalnih objektov in naprav, pa tudi za graditev objektov na zemljišču, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom predvideno za določenega investitorja oziroma za graditev infrastrukturnih objektov in naprav ter objektov družbenega standarda. Ker ugotovljeno dejansko stanje omogoča sklepanje o ustanovitvi obrtne cone, v katere sklopu je bilo tudi sporno zemljišče, je ob uporabi določbe 2. odstavka 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih bilo mogoče sporno zemljišče oddati brez javnega razpisa in po potrditvi pogodbe s strani javnega pravobranilca.

Revizijsko sodišče sicer preskusi izpodbijano sodbo le v mejah razlogov, ki so v reviziji navedeni (386. člen ZPP), vendar pa po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Zgoraj omenjena pravna presoja, ki je izpodbijana sodba sicer ne vsebuje, pa po svoji vsebini predstavlja pritrditev njenim razlogom, po katerih obravnavane pogodbe, ki sta jo sklenili toženi stranki, ne zadevajo določila 8. člena zakona o prometu z nepremičninami tudi glede na tedaj veljavne določbe zakona o stavbnih zemljiščih. Ob takšni pravni razlagi se pokaže, da revizijska graja izpodbijane sodbe, da ni rešila vseh navedb pritožbe (ne glede na to, da so navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena - 1. odstavek 375. člena ZPP - upoštevane) ne more povzročiti njene spremembe.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (eventualna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP), jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS 1/91-I).