Jedro

Če postopka razgrnitve podatkov zemljiškokatastrske izmere in katastrske klasifikacije zemljišč ni opravil občinski geodetski organ ali v njegovem imenu pooblaščena organizacija (2. odstavek 20. člena zakona o zemljiškem katastru), listine v zvezi s tem po svoji vsebini ne omogočajo evidentiranja sprememb katastrskih podatkov v popisnem listu zemljiške knjige (pravno pravilo par. 104/I tč. 3 zakona o zemljiških knjigah).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se razveljavi vpis poočitbe in zavrne predlog za dovolitev poočitbe delitve parcele št. 381 v vložku št. 46 k.o. G. in sicer iz gozda 33416 m2 (v zemljiški knjigi brez izmere) v parcelo št. 381/1 gozd 29288 m2, parcelo št. 381/2 gozd 3639 m2 in parcelo št. 381/3 cesta 489 m2.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo na podlagi delilnega načrta št. 3/121-84 z dne 24.2.1984 in naznanilnega lista z dne 27.2.1984 pri nepremičnini, vpisani v vložku št. 46 k.o. G. v lasti pritožiteljev poočitbo delitve parcele št. 381 gozd v tri parcele.

Proti sklepu se pritožujeta lastnika nepremičnine Jo.E. in J.E. in navajata, da izmera ne ustreza dejanskemu stanju. Zahtevata novo izmero parcel in vpis točnih podatkov v zemljiško knjigo.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za novo izmero ob rekonstrukciji oziroma gradnji ceste, ki se šteje kot izdelava novega zemljiškega katastra, s čemer je dolžan izvršiti opravila v zvezi z izdelavo zemljiškega katastra občinski geodetski organ (18. člen Zakona o zemljiškem katastru - ZZK - Ur.l.SRS št. 17/74 in 42/86).

Po določbi 20. člena ZZK morajo biti podatki zemljiškoknjižne katastrske izmere in katastrske klasifikacije zemljišč javno razgrnjeni. Postopek razgrnitve opravi pristojni občinski geodetski organ. V skladu z 22. členom istega zakona lastniki oziroma uporabniki, ki se strinjajo z razgrnjenimi podatki, to potrdijo s svojim podpisom v elaboratu razgrnitve, če se ne strinjajo pa lahko podajo uradni osebi, ki vodi razgrnitev, svoj ugovor v 8 dneh. O vloženem ugovoru odloči občinski geodetski organ z odločbo, proti tej odločbi pa je dovoljena pritožba na Geodetsko upravo RS.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v danem primeru ni bil opravljen postopek tako, kot je spredaj navedeno in kot je določeno v 2. odst. 20. člena ZZK. V spisu ni nobene listine, ki bi dokazovala, da je postopek razgrnitve opravila pooblaščena organizacija v imenu občinskega geodetskega organa.

Predlog predlagateljice in izpodbijani sklep se sklicujeta na delilni načrt in naznanilni list, te listine pa ne izkazujejo pravno relevantnih dejstev. Iz delilnega načrta oziroma naznanilnega lista ne izhaja, da je pristojni organ v predpisanem postopku ugotovil staro stanje in nove katastrske podatke za zemljišče pritožiteljev, ki naj se evidentirajo tudi v popisnem listu zemljiške knjige.

Sodišče druge stopnje je torej ugotovilo, da ni izpolnjen pogoj iz 3. točke pravnega pravila 104 Zakona o zemljiških knjigah, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter ter predlog za dovolitev poočitbe delitve in spremembe vrste rabe zavrnilo.