Jedro

Pravdni stranki morata biti pred izdelavo izvedenskega mnenja seznanjeni s tem, kdo konkretno bo izdeloval izvedensko mnenje, predvsem zaradi pravice predlagati njegovo izločitev po 247. členu ZPP. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-454/15 z dne 20. 12. 2017 poudarilo, da mora sodišče tudi samo paziti, ali glede na razpoložljive podatke v spisu pri izbranem izvedencu oziroma strokovni instituciji, ki ji zaupa izvedensko delo, obstajajo okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Prav zato sodišče ne more postavljenega izvedenca pooblastiti, naj po potrebi pritegne še drugega izvedenca, niti ne sme izvedenec tega storiti samovoljno. Vselej mora imenovani izvedenec morebitni predlog za sodelovanje drugega izvedenca sporočiti sodišču, da ga sodišče imenuje s sklepom in s tem strankam omogoči uveljavljanje pravice do izločitve.

Stranka nima samodejne pravice do drugega izvedenskega mnenja; nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega izvedenca. Vrhovno sodišče je res v obrazložitvah odločb II Ips 171/2017, II Ips 333/2016 in II Ips 138/2018 navedlo, da je lahko drugače v primerih, ko je izvedenec izvedensko delo sicer opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako. Vendar Vrhovno sodišče vselej doda, da se mora tudi v tem primeru za postavitev novega izvedenca v dokaznem postopku vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.

Vrhovno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve in druge stopnje, da je izvedenka kljub izjemni zahtevnosti okoliščin obravnavanega primera razumljivo in prepričljivo obrazložila, zakaj ocenjuje, da CTG ni bil povsem normalen in tudi zakaj meni, da bi bilo ob takšnem razvoju glede na strokovna izhodišča najkasneje ob 15. uri treba razjasniti stanje otroka s pH-metrijo in ob ugotovitvi, da gre za acidozo takoj opraviti carski rez. Vrhovno sodišče se zato strinja z oceno sodišča druge stopnje, da prva toženka z izpovedjo dr. A. A. in drugimi dokazi ni uspela vzpostaviti takšnega dvoma v pravilnost ugotovitev izvedenke, da bi bilo potrebno ponavljanje dokaza z novim izvedencem.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Prva toženka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnikom njihove revizijske stroške v znesku 2.687,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

**Dosedanji postopek**

1. Tožniki s tožbo z dne 29. 3. 2016 so od sodišča zahtevali, naj razsodi, da sta jim toženi bolnišnica in zavarovalnica, nerazdelno dolžni plačati odškodnino za škodo, ki jim je nastala zaradi hude poškodbe možganov prve tožnice ob njenem rojstvu. Trdili so, da je do te poškodbe prišlo zaradi napačnega vodenja poroda in opustitve pojasnilne dolžnosti.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je njihov tožbeni zahtevek po podlagi v celoti utemeljen. Ugotovilo je, da je strokovno osebje prve toženke storilo strokovno napako, ker glede na rezultate kardiotokografije (diagnostična metoda elektronskega spremljanja srčnega utripa ploda med nosečnostjo in med porodom, v nadaljevanju CTG) niso opravili pH-metrije (metode, s katero se iz plodovega dela telesa pridobi kri in preveri količina kisika v njej). Zavrnilo pa je očitek tožnikov, da je strokovno osebje prve toženke prekršilo pojasnilno dolžnost. 3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženk in vmesno sodbo potrdilo.

4. Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 266/2020 z dne 4. 9. 2020 prvi toženki dopustilo revizijo glede vprašanj: Ali so bili v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za postavitev novega izvedenca ginekološke in porodniške stroke? Ali je bilo postopanje sodišč nižjih stopenj v zvezi z zahtevo po izločitvi sodnega izvedenca in dokaznim predlogom po postavitvi sodnega izvedenca pediatra v konkretnem primeru pravilno in zakonito? Ali je zakonito in pravilno, da se na podlagi 247. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izloči le en del izvedenskega mnenja, ne pa celotno mnenje? **Revizija**

5. Na podlagi tega sklepa prva toženka zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ker ni ugodilo njenemu predlogu za postavitev novega izvedenca ginekološke in porodniške stroke, sodišče druge stopnje pa te napake ni odpravilo. Poudarja, da je kljub popolnemu in jasnemu izvedenskemu mnenju lahko utemeljen predlog za postavitev novega izvedenca, če je to potrebno zaradi odprave realnega znanstvenega tveganja za napako. Pri tem se sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 171/2017, II Ips 333/2016 in II Ips 138/2018. Poudarja, da gre za situacije, ko je vzpostavljen dvom takšne stopnje, da bi zavrnitev predloga za postavitev drugega izvedenca pomenila procesno kršitev zaradi metodološke kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja. Opozarja, da mnenje izvedenke glede vprašanja, kdaj je glede na rezultate CTG treba izvesti pH-metrijo, nasprotuje mnenju izvedene priče, strokovni oceni Odbora za strokovna medicinska vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju ocena Odbora) in zapisniku ekspertnega nadzora Zdravniške zbornice Slovenije. Navaja, da je pri odločanju, ali je bila storjena zdravniška napaka, vselej najprej treba ugotoviti, kakšni so strokovni standardi in normativi.

6. Prva toženka v reviziji navaja, da je sodišče prve stopnje v postopku postavilo izvedenko za ginekologijo in porodništvo mag. D. D., dr. med., pri čemer pa ni upoštevalo tistega dela njenega mnenja, v katerem je izvedenka k sodelovanju pritegnila pediatrinjo dr. E. E. dr. med., ker je ta prvo toženko zdravila in je bila tudi zaslišana kot priča. Po mnenju izvedenke bi moral zdravnik porodničar na dan poroda najkasneje ob 15. uri, ko je nastopila huda podaljšana deceleracija (upočasnitev plodovih srčnih utripov) in se je pojavila mekonijska (zelena) plodovnica, izvesti pH-metrijo plodove krvi. Če bi bil izmerjen pH plodove krvi manjši ali enak 7,20 bi bilo namreč treba porod dokončati s carskim rezom. Prva toženka opozarja, da po mnenju Odbora in glede na zapisnik ekspertnega nadzora Zdravniške zbornice Slovenije rezultati CTG niso bili takšni, da bi bila indicirana pH-metrija. Navaja, da sta enako povedali neodvisni izvedeni priči prim. B. B., dr. med. in asist. dr. A. A., dr. med. Meni, da sta sodišči izpoved slednje neutemeljeno ocenili kot neverodostojno, ker naj bi se izogibala interpretaciji CTG zapisa po urah in ker naj bi na nekatera vprašanja dala dvoumne odgovore, pri čemer pa tega očitka nista natančneje obrazložili. Opozarja, da so v zapisniku ekspertnega nadzora, ki ga je predložila že v postopku pred sodiščem prve stopnje, povzete svetovne strokovne smernice na tem področju in zato ne bi smelo sodišče druge stopnje pritožbenih navedb v zvezi s tem šteti za prepozne. Prva toženka v reviziji poudarja, da je tudi sama izvedenka priznala, da se pH-metrija, ki je zelo invazivna metoda, opušča. Opozarja, da strokovni standard ne more biti običajna praksa v UKC ..., ampak standard, ki velja za vse strokovne institucije v državi v določenem obdobju. Meni tudi, da opustitev pH-metrije ne more biti v vzročni zvezi z nastalim stanjem prve tožnice. Poudarja, da tudi po mnenju izvedenke nobeden od dejavnikov sam zase ali v kombinaciji z drugimi ni bil tako izražen, da bi bilo treba opraviti carski rez.

7. Prva toženka v reviziji tudi navaja, da je zahtevala od sodišča izločitev izvedenke, ker se je ta pri izdelavi mnenja oprla na mnenje lečeče zdravnice, sodišče pa njenemu predlogu ni ugodilo v celoti, ampak je izločilo le tisti del izvedenskega mnenja, ki so ga predstavljali kar odgovori dr. E. Opozarja, da je sodišče druge stopnje zmotno navedlo, da ni predlagala izločitve celotnega izvedenkinega mnenja in se sklicuje na str. 70 v prepisu zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 19. 2. 2019. Navaja, da je izvedenka sama povedala, da se je še pred izdelavo izvedenskega mnenja posvetovala z dr. E., dr. med., ki je takrat dobila otroka v oskrbo. Opozarja, da je to izvedela šele na naroku za glavno obravnavo dne 19. 2. 2019 in je takrat tudi zahtevala izločitev izvedenke. Dodaja, da sodišče nikoli ni formalno zavrnilo njenega predloga za izločitev izvedenke, zato tudi ni mogla obrazloženo grajati te odločitve. Tega tudi v vmesni sodbi ni navedlo, zato meni, da so njene navedbe v pritožbi pravočasne. Poudarja, da sodišče te napake ni odpravilo z izločitvijo tistega dela izvedenskega mnenja, v katerem so bili povzeti odgovori dr. E. E., saj bi moralo izločiti izvedenko v celoti.

8. Prva toženka navaja tudi, da so zaslišane izvedene priče povedale, da v drugih primerih tudi ob slabšem CTG zapisu rezultat poroda ni bil nikoli tako slab in da je zato moralo biti pri prvi tožnici "še kaj drugega". Iz mnenj teh strokovnjakov izhaja, da bi zdrav plod zmerno hipoksijo prenesel brez posledic, da pa tudi obseg glavice ni bil sorazmeren s težo prve tožnice. Opozarja, da tudi sicer iz znanstvene literature izhaja, da se pojavnost celebralne paralize ni zmanjšala z uporabo CTG in pH-metrije. Meni, da je zaradi navedenih indicev izkazano realno znanstveno tveganje za napako v mnenju izvedenke mag. D. D., dr. med. in bi sodišče moralo ugoditi njenemu predlogu za postavitev novega izvedenca. Poleg tega sodišči pri ugotavljanju pravil stroke nista upoštevali ostalih izvedenih dokazov, kar je pripeljalo do materialnopravno zmotne odločitve.

9. Revidentka pa meni tudi, da bi moralo sodišče ugoditi njenemu predlogu za postavitev izvedenca pediatra, ki bi moral oceniti pomembne okoliščine v zvezi z vzročno zvezo. Poudarja, da je tudi Ustavno sodišče v zadevi Up-680/14 izpostavilo velik pomen izvedencev pri ugotavljanju zdravniške napake. Navaja, da je predlog podala po prejemu dodatnih odgovorov sodnega izvedenca doc. dr. C. v vlogi z dne 3. 9. 2018 in nato na naroku 15. 1. 2019. Sodišče prve stopnje zavrnitve tega dokaza ni obrazložilo, sodišče druge stopnje pa je obrazložitev nedopustno nadomestilo in pri tem napačno ocenilo, da je bil predlog podan šele na naroku 19. 2. 2019, torej prepozno. Opozarja, da so tudi tožniki podali ta predlog in ga niso umaknili, zato je lahko računala, da bo ta dokaz izveden na njihov predlog (odločba VSL I Cpg 351/2015). Dokazni predlog je podala takoj, ko je bilo iz zaslišanja izvedencev in izvedenih prič jasno, da na podlagi teh dokazov ne bo mogoče ugotoviti obstoja vzročne zveze. Meni, da sta sodišči z zavrnitvijo njenega predloga posegli v njeno pravico do izjave.

10. Revidentka tako meni, da je sodišče druge stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z uporabo 247. člena ZPP in absolutne bistvene kršitve iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in obe sodbi razveljavi ter vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

**Odgovor na revizijo**

11. Sodišče je revizijo vročilo tožnikom, ki so nanjo odgovorili. Opozarjajo, da je toženka predlagala dopustitev revizije glede šestih vprašanj, da pa Vrhovno sodišče njenemu predlogu v pretežnem delu ni ugodilo. Tako ni dopustilo revizije glede vprašanja, ki se nanaša na "prisotnost indica za obstoj realnega znanstvenega tveganja za napako v izvedenskem mnenju". Kljub temu revidentka na 12 straneh povzema razloge, ki jih je navedla za utemeljitev dopustitve tega vprašanja. Meni, da revidentka preko zatrjevanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka skuša izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog. Opozarja, da je celo sama revidentka v poročilu internega strokovnega nadzora za gospo K. K. navedla, da bi bilo treba pH-metrijo pogosteje izvajati. Prva toženka bi morala dokazati, da opustitev pH-metrije ni v vzročni zvezi s poškodbami prve toženke. Zatrjevala pa je le, da naj bi bil vzrok v okužbi s streptokokom, ko pa je bilo to ovrženo, dodatnih trditev o drugih vzrokih ni podala. Tožniki poudarjajo, da izvedeni priči B. B., dr. med. in dr. A. A., dr. med., nista bili neodvisni. Onidve sta namreč izdelali mnenje ekspertne skupine, postavljene s strani Zdravniške zbornice Slovenije, ki pa je bila narejena na pobudo tožene stranke, ki je mnenje tudi plačala. Tako gre dejansko za predpravdni izvedenki tožene stranke.

12. Tožniki opozarjajo, da ZPP ne pozna izločitve izvedenskih mnenj, ampak samo izločitev izvedenca. Menijo tudi, da je sodišče ravnalo pravilno, ko izvedenskega mnenja v delu, kjer so navedeni odgovori lečeče zdravnice dr. E. E., dr. med., ni upoštevalo. Pri tem se sklicuje na analogno uporabo 309.a člena ZPP. Tožniki opozarjajo tudi, da iz revizije ni mogoče točno razbrati, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih bi bilo treba postaviti novega izvedenca. Poudarjajo, da zgolj to, da se je izvedenka seznanila z odgovori lečeče pediatrije, ni razlog za njeno "okuženost". Pred izdelavo izvedenskega mnenja se je namreč seznanila z vso dokumentacijo v spisu, tudi z zaslišanjem dr. E. E. dne 17. 5. 2018 in s stališči obeh izvedenih prič. Sicer pa tožniki opozarjajo, da bi prva toženka lahko zahtevala izločitev izvedenke, pa tega ni storila. Tožniki opozarjajo tudi, da sta sodišči pravilno ugotovili, da se je prva toženka šele v pritožbi, torej prepozno, sklicevala na skupni dokument ameriškega združenja v zvezi s pravili stroke, čeprav bi morala s tem soočiti izvedenko.

13. Glede trditev prve toženke, da ji je bil neutemeljeno zavrnjen predlog za postavitev izvedenca pediatra, opozarja, da je prva toženka v pripravljalni vlogi z dne 16. 11. 2018 izrecno nasprotovala postavitvi izvedenca pediatra, ker da ta v obravnavani zadevi ne bo mogel oceniti pravno pomembnih dejstev. Opozarja tudi, da bi prva toženka najprej morala navesti trditve glede pravno pomembnih dejstev, ki naj bi jih izvedenec ugotovil, pa že tega ni storila. Prva toženka je strokovna institucija, ki je od začetka vedela, da tožniki zatrjujejo, da okužba ni bila vzrok poškodbam prve tožnice in da so te posledica nestrokovnega ravnanja delavcev prve toženke. Zato bi lahko in bi tudi morala pravočasno navesti trditve o drugih vzrokih za poškodbe. Tako sedaj ob tem, da ustreznih trditev sploh ni postavila, poskuša prepozno doseči postavitev izvedenca druge stroke. Tožniki tako predlagajo, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne.

14. Revizija ni utemeljena.

**Dejanske ugotovitve**

15. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili: – da so zdravniki in babice, ki so bili prisotni pri porodu dne 3. 4. 2013, povedali, da je porod napredoval normalno in ni bilo znakov, ki bi kazali na to, da je treba opraviti pH-metrijo; – da je ob 15. uri prišlo do zelene plodovnice in upočasnitve (deceleracije) plodovih utripov, o čemer je babica obvestila G. G., dr, med., ki je odločila, naj se porod zaključi po naravni poti; – da je predpravdna izvedenka tožnikov dr. H. H., dr. med. ocenila, da je bila že ob 10.40 prisotna prva prehodna upočasnitev srčnega utripa ploda, kar je lahko znak, da se s plodom nekaj dogaja in bi bilo potrebno bolj pozorno spremljanje, koristilo pa bi tudi, če bi bila že takrat opravljena pH-metrija krvi ploda, zlasti ker krivulja na CTG zapisu, ki prikazuje srčne utripe, tudi v nadaljevanju ni bila čisto normalna. Ocenila je tudi, da bi se zdravnica ob globoki deceleraciji in pojavu zelene plodovnice ob 15. uri morala odločiti za carski rez; – da je B. B., dr, med., ki je bila ena od članic ekspertnega nadzora, opravljenega s strani Zdravniške zbornice Slovenije, potrdila, da CTG zapis med porodom ni bil najboljši in so se pojavljale variabilne deceleracije (upočasnitev plodovih utripov, ki se pojavi časovno različno), ki so svarilne, da bi bilo zato najmanj ob 15. uri dobro opraviti pH-metrijo in ob slabem rezultatu porod zaključiti s carskim rezom; – da je druga članica ekspertnega nadzora dr. A. A., dr. med. ocenila, da CTG zapis v nobenem od trenutkov variabilnosti ni nakazoval na acidozo, vendar je sodišče prve stopnje dodalo, da se je izvedena priča izogibala interpretaciji CTG zapisa po urah; – da je izvedenka mag. D. D., dr. med. ocenila, da bi strokovno osebje prve toženke glede na ne povsem normalen CTG zapis, ob hudi podaljšani deceleraciji ob 15. uri, glede na odprtost materničnega ustja (ko je bila glavica ploda dovolj nizko in ni bilo več fizične ovire) in zeleno barvo plodovnice moralo opraviti pH-metrijo, ki bi pokazala, ali je treba porod takoj dokončati; – da je izvedenka ocenila tudi, da je bilo napačno ravnanje strokovnega osebja prve toženke, ko so po 15.20 porodnici ponovno priključili infuzijo s hormonom oksitocinom, kar je povzročilo še večje krčenje maternice in je morebitno hipoksijo pri plodu še povečalo; – da je bil porod dokončan ob 16.26 uri s pomočjo vakuumske ekstrakcije; – da je prva tožnica utrpela hude možganske poškodbe, ki se kažejo kot cerebralna paraliza V. stopnje, farmakorezistentna epilepsija, huda hipoksično ishemična encefalopatija in hud globalni razvojni zaostanek; – da je izvedenec radiologije dr. C. C., dr. med. ugotovil, da poškodbe prve tožnice niso značilne za okužbo s streptokokom agalactie, da je celoten izgled sprememb na možganih prve tožnice značilen za hipoksično-ishemično okvaro. Dodal je, da bi tudi morebitno sistemsko vnetje (bakterije in in njihovi škodljivi produkti v krvi, skupaj z imunskim odgovorom organizma) lahko vplivalo na prekrvavitev možganov prve tožnice, vendar je menil, da bi bil glede na podatke v literaturi obseg hipoksično-ishemične okvare v tem primeru manjši in omejenega trajanja, tako da tudi morebitno sočasno sistemsko vnetje ne more predstavljati poglavitnega vzroka za tako obsežne spremembe možganovine; – da je izvedenec radiologije povedal, da zgolj na podlagi MR slike ne more z gotovostjo izključiti sistemskega vnetja, da pa bi bil otrok v tem primeru zelo bolan - odpovedali bi mu številni organi, bakterija bi bila izolirana iz krvi; – izvedeni priči pediatrinja dr. E. E., dr. med. in radiologinja I. I., dr. med. pa sta povedali, da v primeru prve tožnice ni bil prisotnih klinični znakov bakterijske okužbe in sta tožničino stanje pripisali hudemu pomanjkanju kisika med porodom.

**O pravilnosti postopanja sodišča prve in druge stopnje glede zahteve prve toženke za izločitev sodne izvedenke in o pravilnosti izločitve le dela njenega izvedenskega mnenja**

16. Pravdni stranki morata biti pred izdelavo izvedenskega mnenja seznanjeni s tem, kdo konkretno bo izdeloval izvedensko mnenje, predvsem zaradi pravice predlagati njegovo izločitev po 247. členu ZPP. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-454/15 z dne 20. 12. 2017 poudarilo, da mora sodišče tudi samo paziti, ali glede na razpoložljive podatke v spisu pri izbranem izvedencu oziroma strokovni instituciji, ki ji zaupa izvedensko delo, obstajajo okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Prav zato sodišče ne more postavljenega izvedenca pooblastiti, naj po potrebi pritegne še drugega izvedenca, niti ne sme izvedenec tega storiti samovoljno. Vselej mora imenovani izvedenec morebitni predlog za sodelovanje drugega izvedenca sporočiti sodišču, da ga sodišče imenuje s sklepom in s tem strankam omogoči uveljavljanje pravice do izločitve.

17. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Kadar pa stranka kasneje izve za razlog za izločitev, lahko uveljavlja ugovor tudi takrat. 18. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je potem, ko je izvedenka v odgovoru na pripombe strank pojasnila, da sta odgovor na str. 7 v dopolnilnem mnenju napisali s pediatrinjo dr. E. E., dr. med., prva toženka v vlogi z dne 16. 11. 2018 opozorila, da pediatrinja, zato ker je lečeča zdravnica prve tožnice, ne sme opravljati izvedenskega dela. Nato pa je 10. 12. 2018 predlagala izločitev tistega dela izvedenskega mnenja, pri katerem je ta sodelovala. V vlogi z dne 18. 2. 2019 pa je navedla, da je tudi izvedenka mag. D. D., dr. med. okužena, ker se je seznanila s pristranskimi stališči dr. E. E., dr. med., zato je predlagala njeno izločitev predvsem glede odgovorov, pri katerih se sklicuje na pomoč lečeče pediatrinje. Dodala je, da ta sploh ne bi smela sodelovati pri izdelavi izvedenskega mnenja, ker ni bila s sklepom sodišča imenovana za izvedenko (list. št. 926).

19. To pa pomeni, da je prva toženka pravočasno zahtevala izločitev dr. E. E., dr. med. kot izvedenke, sodišče prve stopnje pa je njenemu predlogu ugodilo, kar je imelo za posledico, da ni upoštevalo tistega dela izvedenskega mnenja mag. D. D., dr. med., kjer je ta k sodelovanju pritegnila dr. E. E., dr. med. (list. št. 835 do 838).

20. Prva toženka ima prav, ko opozarja, da je zahtevala tudi izločitev izvedenke mag. D. D., dr. med. in da je zato, ker sodišče prve stopnje ni s sklepom zavrnilo njenega predloga, to odločitev lahko izpodbijala šele v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. Pomembno pa je, da sodišče druge stopnje njenih pritožbenih navedb ni zavrnilo le z obrazložitvijo, da so prepozne, ampak je nanje tudi vsebinsko odgovorilo.

21. Med drugim je opozorilo, da se sodelovanje pediatrinje dr. E. E., dr. med. ni nanašalo na bistveni del izvedenskega mnenja, v katerem se je izvedenka ukvarjala z vprašanjem, ali je bila opustitev pH-metrije v nasprotju s strokovnimi standardi. Nanašalo se je na vzročno zvezo in možnost, da do hipoksične okvare pri prvi tožnici ni prišlo le zaradi morebitnih napak pri vodenju poroda ampak zaradi okužbe s streptokokom agalakcije. To vprašanje je sodišče dokončno razjasnilo z izvedenskim mnenjem radiologa. Zato je pravilna ocena sodišč, da zgolj sodelovanje z lečečo pediatrinjo v tem delu izvedenskega mnenja, ob tem, da je bila izvedenka tako ali tako seznanjena s pričanjem pediatrinje, ne predstavlja utemeljenega razloga za izločitev izvedenke dr. D. D., dr. med.

**O utemeljenosti zavrnitve predloga za postavitev novega izvedenca ginekološke in porodniške stroke**

22. Izvedenka mag. D. D., dr. med. se je pri izdelavi izvedenskega mnenja oprla na strokovno doktrino, ki izhaja iz sprejetih priporočil strokovnega sveta Združenja za perinatalno medicino Slovenije, ki so objavljena v zborniku 10. Novakovih dnevov 2009. Po teh priporočilih mora porodnišnica, ki uporablja kontinuirano elektronsko spremljanje plodovih srčnih utripov (CTG) imeti možnost, da opravi pH-metrijo plodove krvi. Kadar CTG zaznava dalj časa trajajoče (20 do 30 min) tahikardije (porast srčnega utripa nad normalo), bradikardije (padec srčnega utripa pod normalo), globoke in široke zgodnje ali variabilne deceleracije ali znižano ondulacijo (variabilnost) pa je pH-metrija nujna. Če ta metoda pokaže na zakisanost (acidozo, normalen pH med porodom je 7.30-7.45, pri acidozi je pod 7.20), se lahko s hitrim dokončanjem poroda plod obvaruje nepotrebnih poškodb zaradi pomanjkanja kisika.

23. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da prva toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni nasprotovala pravilnosti izvedenskega mnenja glede same doktrine. Pravilnosti te ugotovitve prva toženka tudi z revizijo ne uspe izpodbiti, saj niti ne navede, niti ne izkaže, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje opredeljeno ugovarjala izvedenskemu mnenju v tem delu. Zato je pravilna ugotovitev sodišča druge stopnje, da je bila za prvo toženko sporna le ocena izvedenke, da so bile okoliščine obravnavanega poroda takšne, da bi glede na zgoraj navedeno doktrino strokovno osebje prve toženke moralo opraviti pH-metrijo.

24. Izvajanje dokaza z izvedencem ureja ZPP v 354. členu. Po drugem odstavku 254. člena ZPP je sodišče vselej dolžno odpraviti pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju z novim zaslišanjem izvedenca. Le izjemoma, ko se pomanjkljivosti in dvom res ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugega izvedenca.

25. Revidentka sama opozarja na odločbe Vrhovnega sodišča z ustaljenim stališčem, da stranka nima samodejne pravice do drugega izvedenskega mnenja; nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega izvedenca. Vrhovno sodišče je res v obrazložitvah odločb II Ips 171/2017, II Ips 333/2016 in II Ips 138/2018 navedlo, da je lahko drugače v primerih, ko je izvedenec izvedensko delo sicer opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako.1 Vendar Vrhovno sodišče vselej doda, da se mora tudi v tem primeru za postavitev novega izvedenca v dokaznem postopku vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.

26. Kot rečeno je sodišče prve stopnje za ugotovitev, ali je strokovno osebje pri vodenju poroda odstopilo od uveljavljenih strokovnih standardov, postavilo izvedenko ginekološke in porodniške stroke mag. D. D., ki je odgovorila tudi na vsa dodatna vprašanja strank, in je izvedensko mnenje najprej dvakrat pisno dopolnila, nato pa je na naroku za glavno obravnavo podala tudi izčrpna ustna pojasnila. Poleg nje so bile v postopku zaslišane še tri strokovnjakinje: predpravdna izvedenka tožnikov dr. H. H., dr. med. in izvedeni priči B. B., dr. med. in dr.A. A., dr. med., ki sta za Zdravniško zbornico v konkretnem primeru opravljali strokovni nadzor. Vse so soglašale, da je zelo težko podati načelno oceno, kdaj bi se moral porodničar odločiti za pH-metrijo, saj je to vselej odvisno od prepleta različnih okoliščin pri porodu. Vendar je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da so bile predpravdna izvedenka, izvedenka in izvedena priča B. B. skladne pri oceni, da CTG zapis srčnega utripa ploda že pred 15. uro ni bil povsem normalen in bi zato strokovno osebje moralo bolj skrbno spremljati otrokov utrip, v primeru nejasnega zapisa utripa (CTG zapis je bil nekaj časa slabo čitljiv) pa zagotoviti bolj jasno merjenje otrokovega utripa. Soglašale so tudi, da bi ob takem predhodnem stanju CTG zapisa in hudi deceleraciji ob 15. uri, ko se je tudi že pojavila zelena plodovnica in je bila glavica ploda že brez težav dosegljiva, ob potrebni skrbnosti pH-metrija morala biti opravljena. Res pa je, da je druga izvedena priča dr. A. A. vztrajala pri stališču, da je bil CTG zapis brez posebnosti kljub hudi deceleraciji ob 15. uri in dovolj čitljiv.

27. Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da strokovne ugotovitve zaslišanih izvedenih prič v dokaznem postopku nimajo enake teže kot ugotovitve izvedenke. Te priče s stališča svoje stroke stranki pomagajo utemeljiti trditve o pravno pomembnih dejstvih. Njihova strokovna mnenja imajo tako kot mnenja predpravdnih izvedencev značaj navedb strank, usmerjenih v preverjanje pravilnosti podanega izvedenskega mnenja.

28. Vrhovno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve in druge stopnje, da je izvedenka kljub izjemni zahtevnosti okoliščin obravnavanega primera razumljivo in prepričljivo obrazložila, zakaj ocenjuje, da CTG ni bil povsem normalen in tudi zakaj meni, da bi bilo ob takšnem razvoju glede na strokovna izhodišča najkasneje ob 15. uri treba razjasniti stanje otroka s pH-metrijo in ob ugotovitvi, da gre za acidozo takoj opraviti carski rez. Vrhovno sodišče se zato strinja z oceno sodišča druge stopnje, da prva toženka z izpovedjo dr. A. A. in drugimi dokazi ni uspela vzpostaviti takšnega dvoma v pravilnost ugotovitev izvedenke, da bi bilo potrebno ponavljanje dokaza z novim izvedencem.

29. Glede na izvedensko mnenje izvedenca radiologije in izpoved dveh izvedenih prič pa sta sodišči tudi pravilno ocenili, da so tožniki z zadostno stopnjo uspeli izkazati, da je vzrok za možganske poškodbe prve tožnice v pomanjkanju kisika med porodom. S tem je tožnikom uspelo procesno dokazno breme premestiti na toženki. Toženki pa bi morali z dodatnimi navedbami in nasprotnimi dokaznimi predlogi to izpodbiti.

**O utemeljenosti zavrnitve predloga za postavitev sodnega izvedenca pediatra**

30. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da toženki, na katerih je bilo procesno dokazno breme, nista predlagali izvedenca pediatrije, ki bi pregledal mld. L. zaradi morebitnega obstoja genetskih okvar, ki bi morda lahko še vplivale na preskrbo tožničinih organov s kisikom (69. točka obrazložitve). V opombi 39 pa je dodalo, da je pooblaščenka prve toženke šele na naroku 15. 1. 2019 podala "mnenje, da bi bilo v zvezi z vprašanjem okužbe s streptokokom agalactie, ne pa zaradi pregleda v smislu iskanja morebitnih genetskih okvar, pritegniti izvedenca pediatra". Tako ne drži očitek revidentke, da sodišče prve stopnje za zavrnitev njenega dokaznega predloga z izvedencem pediatrom ni navedlo nobenih razlogov.

31. Izvedenec radiolog je na vprašanja strank odgovoril z dopolnitvijo izvedenskega mnenja (na vprašanje prve toženke na list. št. 716), nato pa je bil še ustno zaslišan na naroku za glavno obravnavo 15. 1. 2019. Obrazložil je, da so poškodbe možganov pri okužbi s streptokokom agalctie drugačne kot v primeru, ko pride do poškodbe zaradi pomanjkanja kisika v možganih. Povedal je, da poškodbe pri prvi tožnici niso tipične za okužbo s streptokokom ampak za pomanjkanje kisika v možganih. Pojasnil je, da do pomanjkanja kisika v možganih lahko pride tudi zaradi sistemskega vnetja (sepse), ki deluje na druge organe v telesu, na pljuča in na srce in zato posledično pride do slabše oskrbe možganov s kisikom (list. št. 896). Opozoril je, da bi prisotnost teh znakov pri prvi tožnici lahko podal izvedenec specialist pediater neontolog oziroma intenzivist iz te stroke, saj on potrebnega znanja nima.

32. Prva toženka je po pridobitvi dopolnilnega pisnega mnenja izvedenca radiologije v pripravljalni vlogi z dne 3. 9. 2018, na katero se sklicuje v reviziji, navedla, naj na vprašanje, ali je vzrok poslabšanja hipoksije ob porodu že prej prisotno vnetje, skuša odgovoriti izvedenka mag. D. D., dr. med., ob pomoči pediatra, oziroma naj sodišče postavi izvedenca pediatra neonatologa, da odgovori na to vprašanje.

33. Izvedenka je zato k sodelovanju pritegnila lečečo pediatrinjo in izdelala dopolnitev izvedenskega mnenja. Prva toženka se je v zadnji pripravljalni vlogi z dne 18. 2. 2019 ukvarjala izključno z vprašanjem izločitve lečeče pediatrinje.

34. Na zadnjem naroku za glavno obravnavo 19. 2. 2019 je sodnica uvodoma opozorila, da bo s tem narokom zaključila obravnavanje utemeljenosti zahtevka po podlagi in je zavrnila druge dokazne predloge v zvezi s tem. Prva toženka je bila tako seznanjena s tem, da mora najkasneje takrat določno povedati, ali meni, da je treba ugotoviti še kakšno pravno pomembno dejstvo in ali zato vztraja pri kakšnem od dokaznih predlogov oziroma ali predlaga še kakšen nov dokaz.

35. Na zadnjem naroku 19. 2. 2019 je bila namreč izčrpno dodatno zaslišana izvedenka mag. D. D. Med drugim je povedala, da bi k stanju prve tožnice lahko prispevale tudi genetske okvare. Tako je utemeljena ocena sodišč prve in druge stopnje, da bi prva toženka, ki je strokovna institucija, glede na potek in rezultat dokazovanja, morala na zadnjem naroku sodišču jasno povedati, ali meni, da bi bila lahko v zvezi z vprašanjem vzročne zveze pravno pomembna še kakšna dejstva (morebiten obstoj sepse ali genetskih okvar) in tudi obrazložiti zakaj.

36. Glede na to, da je bil njen dokazni predlog v vlogi z dne 15. 1. 2019 za postavitev izvedenca pediatra le alternativen, da je izvedenka na njen predlog k sodelovanju pritegnila pediatrinjo, ki je bila kasneje na predlog prve toženke izločena in glede na to, da so o dejstvih, pomembnih z vidika vzročne zveze izpovedovali tudi drugi izvedenci in izvedene priče še na zadnjem naroku za glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje glede na postopanje prve toženke na zadnjem naroku za glavno obravnavo utemeljeno sklepalo, da ne vztraja pri postavitvi izvedenca pediatra. Zlasti še zato, ker je prva toženka ob koncu obravnavanja podlage odškodninske odgovornosti kot bistveno kršitev postopka uveljavljala le zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca specialista ginekologije in porodništva, na kar je pravilno opozorilo sodišče druge stopnje. Po 286.b členu ZPP mora namreč stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, ki jih uveljavlja pozneje, pa se upoštevajo le, če stranka utemelji, zakaj teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Prva toženka pa ne v pritožbi, ne v reviziji ni podala nobenega pojasnila v tej smeri.

37. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da sodišče druge stopnje ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki so bile izpostavljene v dopuščenih vprašanjih, zato je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

38. Odločitev, da prva toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom o zavrnitvi revizije. Na podlagi navedenih določb pa mora prva toženka tožnikom povrniti njihove stroške odgovora na revizijo v znesku 2.687,90 EUR (3000 točk (tar. št. 21.3), povečanih za 20 % za zastopanje več strank (7. člen), za 2 % mat. stroške in 22 % DDV). Vrhovno sodišče je pri odločanju uporabilo Odvetniško tarifo.

39. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 171/2017: Kljub nekaterim drugačnim odločitvam v starejši sodni praksi, se je ustalilo stališče, da stranka nima a priorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil. Za presojo, ali v konkretni zadevi dvom ni takšne stopnje, da bi zavrnitev predloga za postavitev drugega izvedenca predstavljala metodološko (spoznavoslovno) kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja in s tem procesno kršitev, je bistveno, da strokovna stališča izvedenca ne vzbujajo nobenega resnega dvoma v zaključek, da sporna oporoka ni ponaredek. Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 333/2016: Za konkretno presojo je ključno, da je tožencu s konkretiziranimi pripombami uspelo vzpostaviti dvom v pravilnost podanega mnenja in da izvedensko mnenje z dopolnitvami glede na obseg toženčevih pripomb ni bilo popolno. ... V konkretnem primeru ni bilo mogoče a priorno zaključiti, da je revizijski očitek o izvedenčevi selektivni obravnavi že tako pomanjkljive zdravstvene dokumentacije brez kakršnekoli teže in da ne obstaja realno znanstveno tveganje, da so bile pokojnikove spoznavne sposobnosti ob bolnišničnem zdravljenju bolj okrnjene kot v času podpisa pogodbe. Ker tudi po izvedenčevih dopolnitvah dvom v pravilnost njegovih zaključkov ni bil odpravljen, je utemeljen sklep, da nižji sodišči nista poskrbeli za celovito, jasno in prepričljivo razjasnitev toženčevih pripomb na pravilnost izvedenčevega mnenja. Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 138/2018: Dvom v pravilnost v pravdi pridobljenega pisnega mnenja bi bil lahko podan tudi v primeru, če bi se to mnenje glede pomembnih dejstev razlikovalo od mnenja, pridobljenega v kazenskem postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je najprej izvedenko zaslišalo in že z njenim zaslišanjem dvome prepričljivo odpravilo in odgovorilo na vse tožnikove konkretizirane pripombe: psihična motnja, za katero trpi tožnik, to je blodnjava motnja, je bila ovira za njegovo procesno sposobnost v kazenskem postopku; tedaj je izvedenka resda menila, da je za to motnjo tožnik trpel že v času požara, a ko je bila v pravdi seznanjena s celotnim spisom, vključno z izpovedbo o pogajanjih za namerni požig, je menila, da je mogoče, da je motnjo oziroma njene simptome sporni dogodek intenziviral, da pa čas nastanka motnje, o katerem sicer ne more biti prepričana, ni pomemben, ker blodnjava motnja ni vplivala na tožnikove sposobnosti razumeti svoje ravnanje in ga obvladovati. Mnenji v kazenskem in v pravdnem postopku sta torej podani glede različnih dejstev, izvedenkino mnenje o tožnikovi nesposobnosti sodelovati v kazenskem postopku zaradi blodnjave motnje pa ni v nasprotju z njenim v pravdi podanim mnenjem, da blodnjava motnja ni vplivala na tožnikovo sposobnost razumevanja svojega ravnanja in obvladovanja le-tega v času sklepanja zavarovalnih pogodb in požara in da v tem času njegove kognitivne funkcije niso bile prizadete.