Jedro

Čeprav je organ pri izdaji inšpekcijskih ukrepov v zvezi z odstranitvijo tožničine stanovanjske hiše odločal kot oblastni organ v upravni zadevi, pa tožnica kot hipotekarna dolžnica in Republika Slovenija kot hipotekarna upnica v sporu o prenehanju hipoteke – za kar gre v konkretnem primeru – nastopata kot enakopravna subjekta v civilnopravnem, tj. upniško-dolžniškem razmerju.

Tožnica tako izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi se dovolil izbris hipoteke – v primeru da organ na izbris hipoteke in izstavitev za to potrebnega zemljiškoknjižnega dovolila ne pristane – ne more doseči preko organa samega, pač pa le z vložitvijo tožbe na za to pristojno sodišče. Na drugi strani pa niti organ nima zakonskih pooblastil, da bi o tožničinem predlogu lahko odločal z upravnim aktom, tj. v upravni zadevi. Nasprotno bi tožničin predlog lahko štel zgolj kot predlog za sporazumno rešitev spora o prenehanju sporne hipoteke na tožničini nepremičnini.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ zavrnil tožničin predlog z dne 15. 3. 2018 za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim se dovoli izbris hipoteke na parceli št. 186, k.o. ..., ID zaznambe .., ter sklenil, da v postopku izdaje tega sklepa niso nastali posebni stroški.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica organu na podlagi tretjega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) podala predlog za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi se dovolil izbris hipoteke na nepremičnini parc. št. 186, k.o. ..., vknjižene na podlagi pravnomočnega sklepa tega organa z dne 22. 1. 2002 za zavarovanje denarne terjatve upnika, tj. Republike Slovenije. V ponovljenem postopku organ ugotavlja, da je bil v izvršilnem postopku z njegove strani izdan sklep št. 356.2-721/00-JK z dne 22. 1. 2002 o stroških upravne izvršbe po odločbi št. 356.2-721/00-JK z dne 10. 10. 2000. S tem sklepom je bilo odločeno, da mora tožnica v osmih dneh plačati znesek 7.935.898,09 SIT, sicer bo znesek prisilno izterjan iz njenega celotnega premičnega in nepremičnega premoženja. Ugotavlja, da je – upoštevaje dan nastanka hipoteke in dospelost zavarovane terjatve – v konkretnem primeru potrebno uporabiti drugi odstavek 266. člena SPZ, ki določa, da zastavne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene. Takrat veljavni Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) pa glede prenehanja hipoteke ni določal časovne omejitve desetih let, kot jo sedaj določa 154. člen SPZ. Iz tega razloga hipoteka ni ugasnila, pogoji za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi se dovolil izbris hipoteke na tožničini nepremičnini pa niso izpolnjeni.

3. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil in odločil, da stroškov pritožbenega postopka ni bilo. V bistvenem navaja razloge, ki jih je v izpodbijanem sklepu podal že prvostopenjski organ.

4. Tožnica se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da za pravilno uporabo materialnega prava v predmetni zadevi ni pomemben trenutek dospelosti terjatve, ki je zavarovana s hipoteko, ampak trenutek nastanka same hipoteke, tj. trenutek vknjižbe hipoteke v zemljiško knjigo. Ker je predmetna hipoteka nastala šele 23. 5. 2006, bi morala toženka pri odločanju o predlogu za izdajo ZK dovolila za izbris hipoteke uporabiti določbe SPZ in ne ZTLR. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in odpravi odločitvi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa. Prav tako pa predlaga, da če toženka v roku 15 dni tožnici ne bo izdala primerne zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni izbris sporne hipoteke, naj odločitev sodišča nadomesti tako listino in se na podlagi te odločbe izvede zemljiškoknjižni izbris sporne hipoteke. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

6. Tožba ni dovoljena.

7. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka.

8. Med drugim sodišče tožbo v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

9. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Drugi odstavek istega člena opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno še, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

10. Predmet tega spora je odločitev organa, s katero je ta zavrnil tožničin predlog z dne 15. 3. 2018 za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim se dovoli izbris hipoteke na tožničini nepremičnini parc. št. 186, k.o. ...

11. Kot izhaja že iz izpodbijanega sklepa, je tožnica pred organom vložila predlog za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi se dovolil izbris hipoteke na njeni nepremičnini parc. št. 186, k.o. ..., in sicer na podlagi tretjega odstavka 154. člena SPZ, po katerem hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve. Navedeni pogoj je bil v konkretnem primeru po njenem mnenju izpolnjen. Predmetna hipoteka je bila sicer v zemljiško knjigo vknjižena na podlagi pravnomočnega sklepa organa, št. 356.2-721/00-JK z dne 22. 1. 2002, s katerim je bil tožnici v plačilo naložen znesek 7.935.898,09 SIT kot plačilo stroškov, ki so nastali z odstranitvijo stanovanjske hiše in ograje ter za vzpostavitev prejšnjega stanja na sporni tožničini nepremičnini. Že pred tem je bila tožnici z odločbo, št. 356.2-721/00-JK z dne 19. 10. 2000, naložena odstranitev pritlične stanovanjske hiše ter ograje z betonskimi stebrički in vzpostavitev prejšnjega stanja na lastne stroške, česar pa tožnica sama ni izpolnila. Iz tega razloga je bila izvršitev inšpekcijskega ukrepa tudi izvedena po drugih osebah.

12. Po presoji sodišča izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava. Organ namreč za njegovo izdajo ni imel materialnopravne podlage, tj. da bi bila njegova izdaja utemeljena na normi javnega prava, ki bi organ pooblaščala za enostransko, oblastveno in posamično odločanje v javnem interesu.

13. Čeprav je organ pri izdaji inšpekcijskih ukrepov v zvezi z odstranitvijo tožničine stanovanjske hiše odločal kot oblastni organ v upravni zadevi, pa tožnica kot hipotekarna dolžnica in Republika Slovenija kot hipotekarna upnica v sporu o prenehanju hipoteke – za kar gre v konkretnem primeru – nastopata kot enakopravna subjekta v civilnopravnem, tj. upniško-dolžniškem razmerju.

14. Prenehanje hipoteke ureja 154. člen SPZ, na katerega se je tožnica pri vložitvi predmetnega predloga tudi sklicevala. Med drugim se izbris hipoteke v skladu s peto alinejo drugega odstavka tega člena lahko zahteva, če hipoteka s potekom časa ugasne; po tretjem odstavku istega člena hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve. V skladu s to ureditvijo lahko tako lastnik hipotekarno obremenjene nepremičnine, na kateri je hipoteka zaradi preteka časa prenehala (v obravnavanem primeru tudi dolžnik zavarovane terjatve) – enako kot v primeru prenehanja zavarovane terjatve – s tožbo zahteva od hipotekarnega upnika izbrisno dovoljenje, tj. zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke.

15. Tožnica tako izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi se dovolil izbris hipoteke – v primeru da organ na izbris hipoteke in izstavitev za to potrebnega zemljiškoknjižnega dovolila ne pristane – ne more doseči preko organa samega, pač pa le z vložitvijo tožbe na za to pristojno sodišče. Na drugi strani pa niti organ nima zakonskih pooblastil, da bi o tožničinem predlogu lahko odločal z upravnim aktom, tj. v upravni zadevi. Nasprotno bi tožničin predlog lahko štel zgolj kot predlog za sporazumno rešitev spora o prenehanju sporne hipoteke na tožničini nepremičnini.

16. Ker torej glede na obrazloženo izpodbijani sklep ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo, kot to izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

17. Sodišče še pojasnjuje, da v primeru izpodbijanega sklepa ne gre niti za primer iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Mednje namreč izpodbijani sklep – kot to izhaja že iz obrazložitve zgoraj – ne sodi.

18. Ker je sodišče tožbo iz že navedenega razloga zavrglo, se ni opredeljevalo niti do med tožnico in toženko spornega vprašanja, ali je sporna hipoteka prenehala.

19. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.