21. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aleksandra Todorovića iz Zgornjega Leskovca, ki ga zastopa Vida Mayr, odvetnica na Ptuju, na seji dne 21. junija 2001

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o zaposlovanju tujcev (Uradni list RS, št. 33/92) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik navaja, da dejansko živi v Sloveniji od leta 1985. V letu 1991 ni zaprosil za državljanstvo, zato se je zanj začel uporabljati Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. - ZTuj). Že v letu 1992 je zaprosil za dovoljenje za začasno bivanje, ki ga je dobil šele leta 1996 in takoj nato tudi dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Medtem pa je zaradi pomanjkanja dokumentov in dovoljenja za delo v letu 1993 izgubil zaposlitev. V letu 1997 je zaprosil za izdajo osebnega delovnega dovoljenja, njegova prošnja pa je bila zavržena zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 8. člena Zakona o zaposlovanju tujcev (v nadaljevanju ZZT), saj v Sloveniji ni prebival več kot 10 let na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje. Osebno delovno dovoljenje je dobil v letošnjem letu na podlagi novega zakona.

2.Po mnenju pobudnika določba 8. člena ZZT sama po sebi sicer ni sporna, je pa ZZT v neskladju z Ustavo, v kolikor posebej ne določa možnosti za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas tistih tujcev - državljanov republik nekdanje SFRJ, ki niso zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije in tudi niso pridobili osebnega delovnega dovoljenja po določbah 23. člena ZZT. Te osebe do leta 1992 niso imele položaja tujcev in v Sloveniji niso živele na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, temveč kot državljani skupne države. S tem, ko se tudi zanje zahteva najmanj 10 let bivanja v Sloveniji na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, so postavljeni v bistveno slabši položaj kot tujci, ki so to bili že prej. Kršeno naj bi bilo načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in načelo varstva zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države (2. člen Ustave).

3.Ker je izpodbijana določba po vložitvi pobude prenehala veljati, je bil pobudnik pozvan, da izkaže, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka, ki jih predpisuje 47. člen Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). V dopolnitvi pobude navaja, da bi se v primeru pridobitve delovnega dovoljenja v letu 1997 lahko zaposlil, imel bi možnost zaslužiti za preživetje sebe in svoje družine, pa tudi delovna in zavarovalna doba bi mu tekla. Z morebitno ugotovitvijo protiustavnosti 8. člena ZZT naj bi imel možnost uveljavljanja zahtevkov in pravic, ki bi mu sicer šle iz delovne in zavarovalne dobe.

4.Z uveljavitvijo Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/2000 - ZZDT) je izpodbijana določba prenehala veljati. Zaposlovanje tujcev je sedaj urejeno drugače, položaj tujcev, ki so državljani držav naslednic nekdanje SFRJ, pa ureja še poseben zakon (Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 61/99 - ZUSDDD).

5.Ustavno sodišče ne more presojati ustavnosti zakonov, ki ne veljajo oziroma se ne uporabljajo več. Zato bi Ustavno sodišče zaradi nepristojnosti zavrglo pobudo, ki bi bila vložena zoper zakon, ki je že pred njeno vložitvijo prenehal veljati - tudi v primeru, ko bi pobudnik zatrjeval obstoj nepopravljivih posledic, izhajajočih neposredno iz zatrjevane neustavnosti. Po določbi 47. člena ZUstS pa ima Ustavno sodišče možnost presojati zakon oziroma posamezno zakonsko določbo, ki je v času trajanja postopka pred Ustavnim sodiščem prenehala veljati. Pogoj pa je, da "niso bile odpravljene posledice neustavnosti".

6.Možnost Ustavnega sodišča, da meritorno odloča o ustavnosti zakona, ki ne velja več, je torej odvisna od obstoja pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe pobudnika. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, ali bi morebitna meritorna odločitev Ustavnega sodišča, s katero bi ugotovilo, da je bil Zakon v neskladju z Ustavo, učinkovala na pravni položaj pobudnika. Tudi če bi Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost izpodbijane določbe 8. člena ZZT, ta ne bi bila v tem, da je določba protiustavna, temveč v tem, da je obstajala protiustavna pravna praznina. Ker ugotovitvi protiustavne pravne praznine ni mogoče dati učinka razveljavitve, Ustavno sodišče s svojo odločitvijo ne bi moglo odpraviti posledic morebitne neustavnosti izpodbijane določbe in s tem spremeniti pravnega položaja pobudnika. Na podlagi same (gole) ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča ne bi pridobil pravice do osebnega delovnega dovoljenja. Prav tako pa taka ugotovitvena odločba sama po sebi tudi ne bi bila podlaga za uveljavljanje kakršnihkoli odškodninskih zahtevkov.

7.Glede na to pobudnik ne izkazuje pravnega interesa (pravovarstvene potrebe) za nadaljevanje postopka po 47. členu ZUstS. Ustavno sodišče je njegovo pobudo zato zavrglo.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen