Jedro

Zavrnitev predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, o čemer je odločil predsednik Okrožnega sodišča v Novi Gorici, ne predstavlja sojenja, temveč odločanje v okviru predsednikovih zakonskih - sodno upravnih pooblastil. Vendar pa gre za odločanje sodišča, na katerem tožnica utemeljuje del tožbenih razlogov za obstoj zatrjevane kvalificirane protipravnosti oziroma napake Okrožnega sodišča v Novi Gorici in posledične povzročitve škode. Po presoji Vrhovnega sodišča lahko tudi taka odločitev navzven - v javnosti - dejansko ustvari videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli odločati po svoji vesti in nepristransko.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnica je na Okrožno sodišče v Novi Gorici vložila tožbo z odškodninskim zahtevkom. Škoda, na kateri gradi odškodninski zahtevek, naj bi izvirala iz protipravnega ravnanja Okrajnega sodišča v Tolminu v predhodni pravdi, prav tako pa tudi na protipravnem ravnanju službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novi Gorici.

2. Tožnica z vlogo z dne 10. 4. 2024 podaja nov predlog za delegacijo pristojnosti. Poudarja, da je skupaj s tožbo v zvezi z zadevo I P 48/2023 poslala predlog za spremembo pristojnosti Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Dne 6. 9. 2023 je Vrhovno sodišče izdalo sklep I R 139/2023, s katerim je predlog zavrnilo. Z navedenim sklepom se ne strinja. Njen tožbeni zahtevek se primarno nanaša na neobstoj pooblastila za zastopanje v pravdni zadevi P 4/99 Okrajnega sodišča v Tolminu. Vendar pa je tudi zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Okrožno sodišče v Novi Gorici pa je zavrnilo njeno prošnjo v zvezi z obnovo postopka, češ da obstaja pooblastilo za zastopanje tožene stranke Z. v zadevi P 4/99 Okrajnega sodišča v Tolminu kljub temu, da je okrožno sodišče vedelo, da takšno pooblastilo ni obstajalo. Ker ji je služba za brezplačno pravno pomoč okrožnega sodišča neutemeljeno zavrnila prošnjo, ji je onemogočila vložitev predloga za obnovo postopka, kar pomeni, da ji je škodo povzročila tudi ta služba, kar uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom v zadevi I P 48/2023. Škoda ji je torej nastala ne zaradi tega, ker sodnica ni pravično sodila, temveč ker je povsem namerno spregledala, da tožena stranka v zadevi P 4/99 ni imela deponiranega pooblastila za zastopanje pred Okrajnim sodiščem v Tolminu. Torej ji je služba naklepno povzročila škodo, ki jo uveljavlja. Vrhovno sodišče mora to preprečiti, sicer ji krši ustavne pravice iz 14. člena iz 22. člena Ustave RS. Zato prosi, da se odobri prenos pristojnosti iz Okrožnega sodišča v Novi Gorici na Okrožno sodišče v Ljubljani. Istočasno pošilja tudi vlogo poslano toženi stranki v tej zadevi, iz katere izhaja, da ji je škodo povzročila tudi služba za brezplačno pravno pomoč. O zadevi je obvestila varuha za človekove pravice, vložila pa bo tudi presojo na Ustavno sodišče. Okrožno sodišče v Novi Gorici je tudi iz neutemeljenih razlogov preneslo obravnavanje zadeve od sodnice C. C., ki ji je bila dodeljena zadeva po vrstnem redu, na sodnico D. D. Ta sodnica je nemoralna in namerno deluje v nasprotju z zakonom. Prvo navedena sodnica pa ji daje vtis, da je moralna in da dela v skladu z zakonom. Tudi zato predlaga prenos pristojnosti. Prilaga tudi dopolnitev tožbenega zahtevka z dne 10. 11. 2023, s katerim Vrhovno sodišče ni razpolagalo ob izdaji sklepa z dne 6. 9. 2023, ter prvo vlogo tožeče stranke z dne 12. 3. 2024. 3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišč, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

5. Vrhovno sodišče razloga za prenos pristojnosti ne ugotavlja na podlagi tožničinega očitka, da je bila pristojnost za sojenje v tej zadevi prenesena na drugo sodnico, ki naj ne bi sodila pravično. Na podlagi (sicer zgolj pavšalne) ocene stranke, da ji ta sodnica ne more zagotoviti pravičnega sojenja, ni mogoče graditi predloga za prenos pristojnosti iz enega sodišča na drugo sodišče. 6. Tožnica pa se v predlogu za prenos krajevne pristojnosti sklicuje tudi na to, da ji je služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novi Gorici z zavrnitvijo njenega predloga za dodelitev takšne pomoči povzročila škodo; bilo je spregledano, da tožena stranka ni deponirala pooblastila za zastopanje pri Okrajnem sodišču v Tolminu, pri čemer je bilo zaradi zavrnitve brezplačne pravne pomoči tožnici onemogočeno, da bi vložila predlog za obnovo postopka. Ta okoliščina pa po presoji Vrhovnega sodišča lahko vpliva na videz objektivne nepristranskosti Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Tožnica ne zatrjuje, da ji je bila škoda povzročena z napačnim sojenjem. Zavrnitev predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, o čemer je odločil predsednik Okrožnega sodišča v Novi Gorici s sklepom Bpp 269/2020 z dne 7.9.2020 (priloga C3 v spisu), ne predstavlja sojenja, temveč odločanje v okviru predsednikovih zakonskih - sodno upravnih pooblastil. Vendar pa gre za odločanje sodišča, na katerem tožnica utemeljuje del tožbenih razlogov za obstoj zatrjevane kvalificirane protipravnosti oziroma napake Okrožnega sodišča v Novi Gorici in posledične povzročitve škode. Po presoji Vrhovnega sodišča lahko tudi taka odločitev navzven - v javnosti - dejansko ustvari videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli odločati po svoji vesti in nepristransko.

7. Ob povedanem je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo. Obstaja tehten razlog, da se za odločanje v tej zadevi določi predlagana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.