Jedro

Pritožbi ni bilo moč ugoditi, saj pritožnica (oziroma njena družina) razpolaga tudi z drugim premoženjem (čemur pritožba ne oporeka), pri čemer vrednost relevantnega premoženja tudi ob neupoštevanju vrednosti parcele še vedno očitno presega premoženjski cenzus iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre (v zvezi s šestim odstavkom 11. člena ZST-1) oziroma znesek 14.281,44 EUR.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 16. 4. 2018 je sodišče prve stopnje odločilo: - da se tožnico delno za znesek 835,50 EUR oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifni številki 1111 ZST-1 (I. točka izreka), - da se ji za preostalo sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifni številki 1111 ZST-1 v znesku 835,50 EUR dovoli obročno plačilo v 10 (desetih) zaporednih mesečnih obrokih po 83,55 EUR (II. točka izreka), - da se v preostalem delu predlog tožeče stranke z dne 11. 4. 2018 zavrne (III. točka izreka), - da se nalog za plačilo sodne takse z dne 23. 3. 2018 razveljavi (IV. točka izreka), - da se tožnici za plačilo sodne takse izda nov plačilni nalog, katerega vsebina izhaja iz nadaljevanja V. točke izreka.

2. Zoper II., III. in V. točko izreka sklepa se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da njeni pritožbi ugodi oziroma da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje naj bi napačno ocenilo pritožničino premoženjsko stanje in predlog delno zavrnilo. Slednje naj bi ugotovilo tudi, da je tožnica lastnica hiše (parcela št. 3 k.o. X), a je napačno zaključilo, da se zadevna nepremičnina šteje kot relevantno premoženje zgolj zato, ker na njej ni zaznamb spora in zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Poudarja, da hipoteka po višini večkrat presega vrednost same nepremičnine (ki je po GURS-u ocenjena na 88.657,00 EUR) in je njeno dejansko premoženje negativno. Z omenjeno nepremičnino tudi ne more razpolagati (premoženje ni likvidno) in ga prodati, saj je na njej v teku izvršilni postopek zaradi poplačila terjatev tožene stranke v znesku 333.799,00 EUR s pripadajočimi obrestmi (ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Sevnici opr. št. I 47/2017). Pritožnica izpostavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je sodišče na kakršenkoli način ocenjevalo in tehtalo njene navedbe glede vknjižene hipoteke na parceli št. 3 k.o. X, hkrati pa svoje odločitve ni primerno utemeljilo. Sodišče naj bi napačno uporabilo tudi materialno pravo (pritožba pojasnjuje, zakaj naj bi bilo temu tako). Poudarja, da je zahtevam (glede trditev in dokazov) iz 11. člena ZST-1 zadostila in da je sodišče prve stopnje institut taksne oprostitve razlagalo bolj restriktivno kot je to potrebno (sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica je že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedla, da je na nepremičnini („hiši“), katere lastnica je, v korist tožene stranke vknjižena hipoteka za znesek preko 300.000,00 EUR. Da je na parceli št. 3 k.o. X vknjižena hipoteka, izhaja tudi iz zemljiško-knjižnega izpiska, ki ga je predlogu priložila. Sodišče prve stopnje je v zvezi z omenjeno nepremičnino (katere vrednost naj bi znašala 88.657,00 EUR) izpostavilo, da lahko iz razloga, ker na njej ni zaznamb spora oziroma zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, tožnica z njo v pravnem prometu razpolaga, zaradi česar jo je potrebno šteti za relevantno premoženje (to je premoženje, ki ga je potrebno upoštevati pri presoji, ali tožnica v skladu z določbo 11. člena ZST-11 izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse). Pritožba upravičeno opozarja, da se pri tem ni ustrezno opredelilo do pomena hipoteke, s katero je (kot je to tožnica zatrjevala) omenjena nepremičnina obremenjena. Prav tako je potrebno pritrditi pritožbi, da okoliščine, ki jih kot razlog za upoštevanje omenjene parcele izpostavlja sodišče prve stopnje, niso bistvene. Predmetna parcela, ki je (kot izhaja iz tožbe) hkrati predmet izvršbe, v zvezi s katero je pritožnica vložila tožbo na nedopustnost izvršbe,2 (vsaj v tem trenutku) zanjo predstavlja „mrtvo“ (to je nelikvidno) premoženje, saj si z njim pri iskanju denarnih virov za poplačilo sodne takse ne bo mogla kaj dosti pomagati.

5. Kljub temu pa pritožbi ni bilo moč ugoditi. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo (glej 14. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da naj bi pritožnica (oziroma njena družina) razpolagala tudi z drugim premoženjem (čemur pritožba ne oporeka) in da naj bi vrednost celotnega premoženja skupaj znašala ... EUR, vrednost relevantnega premoženja tudi ob neupoštevanju vrednosti parcele št. 3 k.o. X (to je zneska 88.657,00 EUR) še vedno očitno presega premoženjski cenzus iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre3 (v zvezi s 6. odstavkom 11. člena ZST-14) oziroma znesek 14.281,44 EUR.5 Z ozirom na navedeno6 je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, sklep sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP7).

6. Zaradi neuspeha s pritožbo tožeča stranka sama trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami. 2 Gre za predmetno pravdno zadevo. 3 Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 61/2010, s kasnejšimi spremembami. 4 Glej 4. in 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 5 Glej 14. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 6 In upoštevaje, da ostali (presplošno opredeljeni) pritožbeni očitki niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere to sodišče pazi po uradni dolžnosti. 7 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.