Jedro

Otroka imata redne stike z očetom, s čimer se ohranja njihova medsebojna povezanost. V takšni situaciji ni mogoče govoriti o ogroženosti otrok. Otroka bi bila ogrožena, če se stiki z očetom ne bi izvrševali.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe za ureditev varstva in vzgoje ter stikov za mld. otroka strank, hči A. A. in sina B. B. Odločilo je še, da stranki krijeta svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje upnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je odločitev prvega sodišča protispisna in zato napačna. CSD je v svojem mnenju z dne 28. 3. 2022 med drugim zapisal, da trenutna situacija v družini ni v korist mladoletnih otrok. Tisto, kar otroka v nastali situaciji ogroža, je dinamika odnosa med staršema, njun konflikt ob razpadu partnerske skupnosti. Ogroženost otrok se po mnenju CSD lahko prepozna tudi zaradi problematike neurejenih stikov. CSD meni, da je zaradi zaščite otrok potrebna jasna opredelitev stikov z začasno odredbo. Prvo sodišče je spregledalo to stališče CSD in upoštevalo zgolj dopolnitev njegovega mnenja z dne 19. 5. 2022, pri čemer pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je prvo sodišče na naroku 26. 4. 2022 na lastno iniciativo zahtevalo dopolnitev mnenja. Napadeni sklep ne vsebuje nobenih razlogov, zakaj mnenje CSD z dne 28. 3. 2022 ne zadošča. Ni jasno, kaj je prvo sodišče dodatno poizvedovalo pri CSD, zato je njegov odgovor zelo abstrakten. Govori o „neposredni ogroženosti“, česar 161. člen Družinskega zakonika (DZ) ne predpisuje. Prvo sodišče bi moralo opraviti razpisan narok 26. 5. 2022 in zaslišati predstavnika CSD, da pojasni, zakaj je prišlo do spremenjenega mnenja glede na mnenje z dne 28. 3. 2022. Mnenji CSD sta kontradiktorni, izpodbijani sklep pa o tem nima razlogov.

3. Dolžnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da otroka nista ogrožena, kar je vodilo do zavrnitve upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe (161. člen DZ). Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da niso izkazane okoliščine v pomenu drugega odstavka 157. člena DZ, ki bi terjale izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve prvega sodišča kot prepričljive ter se v izogib ponavljanju sklicuje nanje, glede na pritožbene navedbe pa dodaja še naslednje.

6. Starša sta se razšla v novembru 2021, ko se je dolžnica z otrokoma odselila k svojim staršem. V okviru postopka svetovanja in mediacije pri CSD sta dosegla neformalen dogovor o izvrševanju stikov med upnikom in otrokoma, ki se izvaja od konca novembra 2021, in sicer tako, da sta otroka pri očetu vsak drug teden od četrtka popoldne do nedelje popoldne, po telefonu pa se slišijo vsak drug dan. Otroka imata torej redne stike z očetom, s čimer se ohranja njihova medsebojna povezanost. V takšni situaciji ni mogoče govoriti o ogroženosti otrok; otroka bi bila ogrožena, če se stiki z očetom ne bi izvrševali. Ugotovljene okoliščine tudi po presoji pritožbenega sodišča niso narekovale izdaje začasne odredbe o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih.

7. Upnik se neutemeljeno sklicuje na mnenje CSD z dne 28. 3. 2022. CSD je izpostavil konfliktnost odnosa med staršema, ki otežuje njuno sodelovanje pri izvrševanju starševske skrbi. S tem v zvezi je CSD sicer omenil, da otroka v nastali situaciji ogroža dinamika odnosa med staršema, vendar je iz celotnega konteksta njegovega odgovora razbrati, da CSD pri tem ni meril na vprašanje ogroženosti otrok v pomenu 161. člena DZ, ampak na opozorilo staršema, da si navkljub razpadu njune partnerske zveze v dobro njunih otrok prizadevata za odgovorno in uspešno izvajanje starševske skrbi z vidika prvega odstavka 136. člena DZ.

8. Da je mnenje CSD razumeti tako, navsezadnje kaže tudi njegov odgovor z dne 19. 5. 2022, da ne ugotavlja neposredne ogroženosti otrok. Glede na doslej obrazloženo je pritožbeni očitek o protispisnosti neutemeljen (CSD je tudi v mnenju z dne 28. 3. 2022 med drugim navedel, da otroka pri nobenem od staršev nista ogrožena). Zaslišanje delavke CSD glede na vse okoliščine zato ni bilo potrebno. Upnik s tem v zvezi neutemeljeno graja tudi postopanje prvega sodišča, ko je sklenilo pridobiti (dodatno) poročilo CSD glede na ugotovitve na naroku 26. 4. 2022, saj je za svojo odločitev imelo podlago v določbi četrtega odstavka 7. člena DZ in 7. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Upnik ni uspel s pritožbo, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).