Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep Cp 564/99

ECLI:SI:VSKP:1999:CP.564.99 Civilni oddelek

posest motenje posesti prepoved nadaljnjega motenja
Višje sodišče v Kopru
10. november 1999

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za prepoved bodočih posegov v posest. Pritožba je bila utemeljena, saj je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je restitucijski zahtevek združen z opustitvenim in da brez restitucijske prepovedi ne more obstajati. Sodišče je poudarilo, da ima posestnik pravico do prepovedi motenj v posest, tudi če vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča.
  • Motnje v posesti in pravica do prepovedi bodočih posegovAli ima posestnik pravico do prepovedi bodočih posegov v posest, če vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča?
  • Zahtevek za restitucijo in opustitveni zahtevekAli je mogoče združiti restitucijski zahtevek z opustitvenim zahtevkom in kakšne so posledice, če tožnik ne more več zahtevati restitucije?
  • Ugotavljanje dejanskega stanja v posestnih sporihKako sodišče ugotavlja dejansko stanje v posestnih sporih in kakšne okoliščine so pomembne za odločitev?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če vzpostavitev v prejšnje stanje ni več mogoča zaradi subjektivnih ali objektivnih okoliščin, ima kljub temu posestnik pravico in interes, da se tistemu, ki je njegovo posest motil, v bodoče prepovejo taki posegi v posest.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi zato se izpodbijani sklep v 2. točki izreka r a z v e l j a v i to je v delu, v kolikor je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zoper drugotoženo stranko M. T. in se v tem obsegu zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper drugotoženo stranko zavrnilo tožbeni zahtevek, da je 1.7.1995 dovolil in omogočil svojim gostom parkirati osebna avtomobila pod nadstreškom na parceli št. ... k.o. I., katera je v posesti tožeče stranke ter zahtevek, da se tožencu v bodoče prepove s takšnimi in podobnimi ravnanji posegati v posest tožeče stranke do parkirnega prostora.

Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi kršitve materialnega prava.

V pritožbi zatrjuje, da dejansko restitucijski zahtevek ne prihaja več v poštev zaradi poteka časa, kajti vozila so odpeljali, v času vložitve tožbe pa je bil utemeljen. Turisti so se odpeljali in tožniku ni mogoče naprtiti odgovornost, da se posestna pravda rešuje po štirih letih in zato ni več mogoča odločba o restitucijskem zahtevku. Cilj posestnega varstva je namreč stanje kakršno je bilo pred posegom in zagotoviti prepoved takšnega ali podobnega motenja.

Tožnik bo varovan kot posestnik stvari že s tem, da se toženi stranki naloži, da mora prenehati posegati na takšen ali drugačen način v posest tožnika tudi s tem, da na tožnikovem zemljišču ne koristi površine in dovoljuje parkiranje vozil tretjim osebam, ki so pri njej na letovanju. Pritožba je utemeljena.

Materialnopravno zmotno je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev, da je z restitucijskim zahtevkom združen opustitveni zahtevek prepoved bodočih posegov in zato ne more takšen opustitveni zahtevek samostojno obstajati, ker s tem izgubi smisel pravnega varstva. Cilj posestnega varstva v posestnih sporih je tudi vzpostavitev prejšnjega stanja, ki je sankcija za samovoljo. V mnogih primerih pa ni več mogoča vzpostavitev v prejšnje stanje bodisi zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin. Kdaj gre za tak primer je potrebno ugotavljati v vsaki pravdi posebej pri obravnavanju spora zaradi motenja posesti. Vendar pa ima posestnik kljub temu pravico in interes, da se tistemu, ki je njegovo posest motil v bodoče prepovejo taki posegi v posest. Zaradi napačnega materialnopravnega zaključka, da je restitucijski zahtevek združen s prepovednim in da brez restitucijske prepovedi ne more obstajati, pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ostalih za to pravdo pomembnih okoliščin. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali sta bila dejansko tožnika pred motenjem posestnika predmetne parcele z nadstreškom za parkiranje ali je bila posest tožnikov res motena in ali je toženec tisti, ki je posest tožnikov motil ali dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in ali je dejanje samovoljno in protipravno. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi tožeče stranke ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva razloge tega sklepa, izvede in oceni predlagane dokaze ter o zadevi ponovno odloči.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia