Jedro

Začasno ureditev stikov narekuje ocena, da je otrokova korist tako hudo ogrožena, da ni mogoče čakati na odločitev o glavni stvari. Namen stikov je v ohranitvi vezi med očetom in hčerjo. Začasna odredba se zato izda tedaj, ko starša ne zmoreta skleniti dogovora o stikih oziroma ko stiki, kakršni tečejo na podlagi (izrecnega ali konkludentno sklenjenega) dogovora med staršema, ne zadostujejo za ohranitev vezi med otrokom in staršem, pri katerem otrok ne živi. Tudi pritožbeni preizkus tožnikovih očitkov je zato omejen na presojo, ali z začasno odredbo določen obseg stikov preprečuje nevarnost odtujitve med njim in hčerjo za čas trajanja postopka. Odgovor je pritrdilen. Presoja o optimalnem obsegu stikov bo predmet odločitve o glavni stvari.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 25. 9. 2019 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 19. 12. 2019 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo in sklepom z dne 14. 5. 2019 (med drugim) hčer pravdnih strank zaupalo v varstvo in vzgojo materi in določilo stike med očetom in hčerjo ter po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo o stikih med hčerjo in očetom, ki velja do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča. S sklepom z dne 25. 9. 2019 je zavrnilo tožnikov in toženkin ugovor zoper navedeno začasno odredbo. S sklepom z dne 19. 12. 2019 je zavrnilo nov tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Tožnik v pritožbi zoper I. točko sklepa z dne 25. 9. 2019 uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi, razveljavi VIII. točko izreka delne sodbe in sklepa z dne 14. 5. 2019 in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožnik v pritožbi zoper sklep z dne 19. 12. 2019 uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ oziroma z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Predlaga, naj pritožbeno sodišče primarnemu predlogu ugodi, v ostalem pa izpodbijani sklep razveljavi in postopek ustavi, podredno pa, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da primarnemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Toženka ni odgovorila na pritožbi.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

O tožnikovi pritožbi zoper sklep z dne 25. 9. 2019

6. Sodišče prve stopnje je hkrati z izdajo sodbe, s katero je odločilo, da se hči pravdnih strank zaupa v varstvo in vzgojo materi, in določilo stike med očetom in hčerjo, po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, po kateri stiki med očetom in hčerjo do pravnomočnosti sodbe potekajo tako, kot je določeno s sodbo. Odločilo je, (1) da stiki potekajo en vikend v mesecu, (2) da poletne počitnice deklica preživi pri vsakem od staršev izmenjaje po 14 dni, (3) da zimske in spomladanske počitnice hči preživi izmenjaje vsako leto ene pri enem, druge pri drugem staršu in da tedaj, ko so božično-novoletni prazniki in velikonočni prazniki ločeni od počitnic, ene preživi pri materi, druge pri očetu, (4) da ob nedeljah med sedmo in osmo uro zvečer potekajo stiki prek skype-a, in (5) da starša prevzemata oziroma oddajata hčer na glavni avtobusni postaji v Zagrebu.

7. Sodišče prve stopnje je v odgovoru na tožnikove ugovorne navedbe zoper navedeno začasno odredbo v bistvenem navedlo, - da je glede na to, da so stiki po začasni odredbi urejeni enako kot stiki po sodbi, razumljivo, da se je v obrazložitvi začasne odredbe sklicevalo na razloge sodbe, - da je tožnik pravico do kontradiktornega postopka izkoristil z ugovorom, s takojšnjim učinkovanjem izdane začasne odredbe pa je bila hkrati dana podlaga za večji obseg stikov med počitnicami, - da odločitev o stikih temelji na trenutnem stanju stvari in ne prejudicira odločitve o glavni stvari, - da je število voženj ob vsakem stiku med poletnimi počitnicami enako kot prej, - da sta starša z uspešno rešitvijo zapleta ob otrokovem nastopu ravnala v otrokovo korist. 8. Pritožbeni pomisleki o nepravilnosti izpodbijanega sklepa niso utemeljeni. Razlogi v izpodbijanem sklepu so dovolj izčrpni in pravilni.

9. Neutemeljen je očitek o tolikšni nejasnosti razlogov za izdano začasno odredbo, da zoper njega ni bil možen učinkovit ugovor. Sodišče je v točkah 61 in 62 obrazložitve podalo razloge za izdajo začasne odredbe o stikih za čas od izdaje sodbe do njene pravnomočnosti, glede razlogov o trajanju in razporeditvi stikov pa navedlo, da se je "o razlogih in razporeditvi [...]" izreklo že zgoraj". S tem je nedvoumno napotilo na razloge odločbe v zvezi s stiki, določenimi v sodbi. Glede na strukturo obrazložitve, ločeno s podnaslovi, je mogoče hitro in jasno ugotoviti, da so razlogi v točkah 39 do 49 obrazložitve. Tudi očitek o kršitvi pravice do izjave zato ni utemeljen.

10. Pritožbeni rok zoper sklep o začasni odredbi je osem dni in ta je bil pritožniku zagotovljen ne glede na to, na katerem mestu v izpodbijani odločbi so navedeni razlogi zanjo.

11. Očitek o nasprotju v razlogih ni utemeljen. Končna odločitev o tem, komu naj se otrok zaupa v varstvo in vzgojo, je namreč enaka začasni odločitvi, to pa posledično pomeni, da se tako kot s končno odločitvijo tudi z začasno odločitvijo urejajo stiki med deklico in očetom.

12. Neutemeljen je tudi očitek o pristranskosti sodišča. Okoliščina, da je sodišče hkrati odločilo o zahtevku in izdalo začasno odredbo, ne daje podlage za dvom o njegovi nepristranskosti. Njegova presoja, da so odločilna dejstva dokazana z verjetnostjo, potrebno za izdajo sodbe, ni v nasprotju s presojo, da so odločilna dejstva – četudi ista, kot so bila pomembna za sodbo – dokazana z nižjo stopnjo verjetnosti, potrebno za izdajo začasne odredbe.

13. Pravilno je sodišče pri ureditvi stikov izhajalo iz obstoječega položaja, tj. da hči živi z materjo v Splitu in tam obiskuje osnovno šolo.

14. Neutemeljen je očitek, da niso obrazloženi razlogi, zaradi katerih je sodišče začasno uredilo stike med deklico in očetom. Navedlo je, da je ureditev večjega obsega stikov med poletnimi počitnicami od tega, ki je bilo določeno dotlej, v korist otroka. Sicer pa pritožnik te ugotovitve ne izpodbija, niti ne izpodbija ugotovitve, da je večji obseg stikov med njim in hčerjo v korist otroka. Glede na njegovo prizadevanje, da bi čim več časa preživel s hčerjo, tudi ne more imeti pravnega interesa za uveljavljanje nezadostnosti razlogov za izdajo začasne odredbe.

15. Pritožba ne vzbuja dvoma o razumnosti odločitve o počitniških stikih. Deklica bo sicer trikrat med dvoinpolmesečnimi poletnimi počitnicami potovala iz Splita v Ljubljano in nazaj, a to ni več kot sicer med letom (ko se to dogaja enkrat mesečno), hkrati pa je obdobje, ki ga vmes preživi z enim od staršev, dovolj dolgo, da omogoča aktivno izrabo prostega časa.

16. Neutemeljen je tudi očitek v zvezi z ureditvijo ostalih počitniških in prazničnih dni med šolskim letom. Začasno ureditev stikov narekuje ocena, da je otrokova korist tako hudo ogrožena, da ni mogoče čakati na odločitev o glavni stvari. Namen stikov je v ohranitvi vezi med očetom in hčerjo. Začasna odredba se zato izda tedaj, ko starša ne zmoreta skleniti dogovora o stikih oziroma ko stiki, kakršni tečejo na podlagi (izrecnega ali konkludentno sklenjenega) dogovora med staršema, ne zadostujejo za ohranitev vezi med otrokom in staršem, pri katerem otrok ne živi. Tudi pritožbeni preizkus tožnikovih očitkov je zato omejen na presojo, ali z začasno odredbo določen obseg stikov preprečuje nevarnost odtujitve med njim in hčerjo za čas trajanja postopka. Odgovor je pritrdilen. Presoja o optimalnem obsegu stikov bo predmet odločitve o glavni stvari.

17. S postopanjem sodišča ob prejemu toženkinega sporočila v zvezi z dekličinim nastopom ob koncu šolskega leta niso bile kršene pritožnikove procesne pravice. Očitki so neutemeljeni že zato, ker sta pravdni stranki sami rešili problem, in ne da bi bila potrebna odločitev sodišča. O tožnikovi pritožbi zoper sklep z dne 19. 12. 2019

18. Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe, vloženem 4. 12. 2019, predlagal, naj se toženki naloži vrnitev hčerke v Slovenijo in da je dolžna varstvo in vzgojo izvrševati v Sloveniji, da hči do materine ureditve bivališča prebiva pri njem, da se določijo stiki med otrokom in staršem, pri katerem otrok ne živi, in da sme toženka odpeljati otroka čez mejo samo s tožnikovim (notarsko overjenim pisnim) soglasjem. Podredno je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero se toženki naloži vrnitev deklice v Slovenijo, se deklica začasno zaupa v varstvo in vzgojo očetu in se določijo stiki ter materina preživninska obveznost. V nadaljnjih dveh podrednih predlogih je predlagal ureditev stikov med božično-novoletnimi prazniki in zimskimi počitnicami, tj. za obdobje od 21. 12. oziroma od 26. 12. 2019 do 10. 1. 2020 oziroma do 13. 1. 2020. 19. Odločitev o zavrnitvi primarnega in prvega podrednega predloga za izdajo začasne odredbe temelji na stališčih, (1) da se začasna odredba izda, kadar to terja varstvo otrokove koristi pred odločitvijo o glavni stvari, (2) da so bili z začasno odredbo, izdano hkrati s sodbo, urejeni tudi stiki med očetom in deklico in (3) da v novem predlogu niso navedene okoliščine, ki bi kazale na ogroženost deklice, če se takoj ne vrne v Slovenijo. Odločitev o zavrnitvi podrednih predlogov v zvezi s počitnicami temelji na stališčih, (1) da je bil z začasno odredbo že določen obseg stikov, ki preprečuje dekličino odtujitev od očeta, (2) da se pri preživljanju počitnic starša izmenjujeta, tako da je preživljanje počitniškega časa v daljšem obdobju enakomerno razporejeno med oba starša, in (3) da se okoliščine niso spremenile v taki meri, da bi narekovale spremembo navedene odločitve.

20. Kot izhaja iz povzetka izpodbijane odločbe, podanega v prejšnji točki obrazložitve, ni utemeljeno pritožnikovo stališče, da se sodišče prve stopnje ni seznanilo z vsemi njegovimi predlogi in njihovo utemeljitvijo. Sodišče se je izreklo tako o predlogu za takojšnjo vrnitev deklice v Slovenijo in/oziroma zaupanju v varstvo in vzgojo očetu (ostali deli predlagane začasne odredbe so vezani na ta predloga) kot tudi o predlogu za drugačno ureditev stikov za čas božično-novoletnih praznikov in zimskih počitnic. Nasprotne pritožbene navedbe niso utemeljene.

21. Pritožnik utemeljeno opozarja na napako pri navedbi datuma vložitve predloga, a napaka ni vplivala na pravilnost stališča o uporabljivosti Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) za odločitev o predlagani začasni odredbi. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da ureditev po DZ glede predpostavk za izdajo začasne odredbe, kot je predlagana, ne razlikuje od prej veljavne ureditve. V obeh primerih je izdaja začasne odredbe predpostavljala ugotovitev, da so otrokove koristi v tolikšni meri ogrožene, da ni mogoče počakati na odločitev o glavni stvari, ampak je razmerje treba (začasno) urediti že med postopkom.

22. Razlogi, ki se nanašajo na ravnanje sodišča v zvezi z drugimi predlogi pravdnih strank, podani v tej pravdi, ne morejo utemeljevati pritožbe zoper izpodbijani sklep. O njihovi utemeljenosti se zato pritožbenemu sodišču ni treba izreči. 23. Neutemeljen je očitek, da je bila s sklicevanjem na razloge iz druge sodne odločbe storjena bistvena kršitev določb postopka. Sodišče se je sklicevalo na te razloge potem, ko je navedlo, da navedbe iz tožnikovega predloga ne predstavljajo spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale izdajo nove začasne odredbe, ampak da gre za nestrinjanje z razlogi prej izdanih odločb v tej pravdi (in bodo zato predmet pritožbenega preizkusa). Navajanje razlogov iz prej izdanih odločb zato niti ni bilo potrebno.

24. O tem, da se hči pravdnih strank začasno za čas postopka zaupa v varstvo in vzgojo materi, je bilo v tej pravdi že odločeno. Taka odločitev je bila sprejeta ob upoštevanju dejstva, da mati živi v Splitu. S predlagano začasno odredbo (vključno z vsemi predlaganimi modalitetami) želi tožnik doseči, da bi bodisi mati vzgojo in varstvo deklice izvrševala v Sloveniji bodisi bi se deklico zaupalo v varstvo in vzgojo njemu. Ne gre torej za predlog, s katerim naj bi se uredil nov vidik razmerja med staršema in deklico. Ugoditev predlogu bi pomenila delno ali popolno spremembo že izdane začasne odredbe. Taka sprememba bi bila lahko utemeljena le, če bi tožnik zatrjeval obstoj okoliščin, nastalih po izdaji prve začasne odredbe, in če bi bilo verjetno izkazano, da te okoliščine narekujejo drugačno odločitev od že sprejete.

25. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je tožnik bodisi navedel dejanske okoliščine, ki so bile že predmet presoje ob izdaji začasne odredbe, bodisi nova dejstva niso taka, da bi utemeljevala spremembo obstoječega stanja po že izdanih začasnih odredbah (bodisi o zaupanju bodisi o stikih). Za presojo ni odločilno vprašanje, zakaj bi bila hči pravdnih strank v Sloveniji ogrožena, ampak ali sta njeno zdravje in razvoj ogrožena, če do konca postopka ostane pri materi v Splitu.

26. Večji del navedb v predlogu predstavlja ponovitev dejstev, ki so bila že upoštevana bodisi pri odločanju o začasnem zaupanju otroka v varstvo in vzgojo materi bodisi pri odločanju o stikih med očetom in hčerjo.1 Nove trditve se nanašajo na dogodek s pametno uro in na dejstvo, da je mati vzela deklico s seboj na pogreb svojega starega očeta v Bosno in Hercegovino, da tožniku ni povedala, da sta bili udeleženi v prometni nesreči, in da je to prepovedala tudi hčeri. V zvezi s prvim je sodišče zavzelo pravilno stališče, da nima take teže, da bi narekoval spremembo začasne odločitve o stikih. Resda se ni izreklo o tem, ali narekuje spremembo odločbe o zaupanju, vendar pa argumentum a fortiori še toliko manj utemeljuje bolj intenziven poseg v obstoječo ureditev. Pritožnik nadalje utemeljeno opozarja, da se sodišče ni izreklo o drugi okoliščini, s katero je utemeljeval svoj predlog, vendar je pomanjkljivost mogoče odpraviti v tem postopku.2 Neutemeljeno je pritožnikovo stališče, da odločitev o udeležbi na pogrebu (materinega in s tem tudi dekličinega) sorodnika v sosednji državi predstavlja odločitev, ki bi bistveno vplivala na otrokov razvoj in je zato mati ne bi smela sprejeti samostojno. Pritožnik tudi ne trdi, da bi prometna nesreča imela posledice za dekličino zdravje. Morebitna materina prepoved hčeri, da o dogodku pove očetu, ni bila umestna, a sama za sebe ne utemeljuje sklepa, da mati deklico odtujuje od očeta.

27. Materialnopravna gledišča, ki jih tožnik podaja v pritožbi (predvsem v zvezi z ovrednotenjem dejstva, da je mati odpeljala hčer v Split brez njegovega soglasja), ne predstavljajo spremenjene okoliščine.

28. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki v zvezi z razlogi v izpodbijanem sklepu, ki se nanašajo na zavrnitev predloga za drugačno ureditev stikov med božično-novoletnimi prazniki v šolskem letu 2019/20. Četudi pritožniku ob izdaji začasne odredbe o stikih ni mogel biti poznan šolski koledar in ni mogel vedeti, da se bo deklica tudi v naslednjem šolskem letu šolala v Splitu, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da je presoja o optimalnem obsegu stikov stvar končne odločbe, namen začasne odredbe pa je preprečiti morebitno ogroženost dekličine koristi. Pravilno je tudi stališče v sklepu, da glede na obseg stikov in glede na ugotovitev o navezanosti deklice na očeta zatrjevana spremenjena okoliščina, tj. daljše trajanje prazničnih prostih dni ne daje podlage za spremembo začasne ureditve.

29. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje prvega v izpodbijanem delu, drugega pa v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

30. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.

31. Upoštevaje odredbo predsednika Vrhovnega sodišča Su 315/2020 z dne 13. 3. 2020, da sodišča odločajo le o nujnih zadevah, je pritožbeno sodišče odločilo le o pritožbah zoper odločitve v zvezi z začasnimi odredbami, ki se nanašajo na sedanje stanje stvari. O ostalih pritožbah bo pritožbeno sodišče odločilo s posebno odločbo.

1 Tudi pri odločanju o stikih mora sodišče (v okviru svojih oficioznih pooblastil) ovrednotiti morebitno ravnanje starša, ki bi oviralo stike ali ohranjanje vezi med otrokom in drugim staršem. 2 Gre za materialnopravno presojo dejstev, ki jo sme opraviti tudi pritožbeno sodišče (peta alineja 358. člena v zvezi s 347. členom ZPP, ki se smiselno uporablja v tem postopku tako na podlagi ZIZ kot na podlagi ZNP-1).