- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1428/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.1428.2014 Civilni oddelek
Povzetek
- Zakonitost postopka dedovanja naknadno najdenega premoženja.Sodišče obravnava vprašanje, ali je potrebno opraviti novo zapuščinsko obravnavo za naknadno najdeno premoženje, ki ni bilo znano ob prvotnem sklepu o dedovanju.
- Pravice dedičev in njihovo obveščanje.Sodišče presoja, kako je treba obvestiti dediče o naknadno najdenem premoženju in kakšne so posledice, če dedič ne poda dedne izjave v predpisanem roku.
- Odpoved dedovanju.Sodišče se ukvarja z vprašanjem, ali se dedinja lahko odpove dedovanju in kako to vpliva na njene pravice.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče glede naknadno najdenega premoženja ne opravi zapuščinske obravnave, temveč le pridobi dedne izjave dedičev ter razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Ker ena izmed dedinj na poziv sodišča za podajo dedne izjave ni odgovorila pravočasno, jo je sodišče pravilno štelo kot dedinjo.
Izrek
Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po J. R. spada še parcela 1270/1, k. o. X. Za dediče parcele je razglasilo M. L. do ene polovice, M. Č. do ene tretjine in S. R. do ene šestine zapuščine.
2. Zoper sklep vlagata pritožbo dedinji M. L. in M. Č.. Obe v ločenih pritožbah pojasnjujeta, da se odpovedujeta dedovanju na omenjeni parceli v korist nečaka S. R..
3. Pritožbi nista utemeljeni.
4. V primeru naknadno najdenega premoženja, za katerega se ob izdaji prvotnega sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Obravnavo mora sodišče opraviti le tedaj, če v prvotnem zapuščinskem postopku ta ni bila opravljena, pa obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin (prvi in drugi odstavek 221. člena ZD). Sodišče prve stopnje v danem primeru torej ni bilo dolžno opraviti zapuščinske obravnave, temveč je pravilno o novo najdenem premoženju obvestilo dediče, da podajo dedne izjave. Ker je M. Č. že v vlogi za pridobitev dodatnega sklepa o dedovanju zahtevala svoj dedni delež v enakem obsegu, kot ga je pridobila na drugem premoženju, je sodišče utemeljeno štelo, da dediščino sprejema. Pri tem iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi se omenjena dedinja odpovedala dediščini po J. R., odpoved dedovanju po B. R. pa ni predmet tega zapuščinskega postopka. Dedinjo M. L. je sodišče z dopisom z dne 31. 12. 2013 izrecno pozvalo, da v roku 8. dni poda dedno izjavo glede naknadno najdenega premoženja, sicer bo štelo, da svoj dedni delež sprejema. Ker omenjena dedinja v danem roku na dopis ni odgovorila, temveč je to storila šele po izdaji sklepa o dedovanju, je zapuščinsko sodišče tudi njo pravilno štelo kot dedinjo, upoštevajoč predhodno izdane sklepe o dedovanju A 86/42, O 237/77, D 190/80, D 284/83 in D 167/2010. 5. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo določila Zakona o dedovanju, pri tem pa tudi ni zagrešilo kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Dedinje bodo s svojim dednim deležem v korist nečaka S. R. lahko razpolagale s pravnim poslom.