Jedro

Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni vprašanje, ki ne bi bilo rešeno in bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena sodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče (Sodba X Ips 1783/2006 z dne 3.12.2008). V skladu z navedeno sodno prakso pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje dne 23. 10. 2007 po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 20. 1. 2006, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Davčnega urada Novo mesto z dne 25. 8. 2005, s katero je bila tožniku v ponovljenem postopku ugotovljena davčna osnova za davek od dohodkov iz dejavnosti v višini 3.760.427,00 SIT in odmerjen davek v znesku 773.791,00 SIT ter naloženo plačilo davka na dodano vrednost v znesku 442.407,00 SIT in zamudnih obresti; o stroških pa odločeno tako, da davčni organ in stranka trpita vsak svoje stroške.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam predpisanih pogojev za njeno dovoljenost, pri čemer je po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svojem sklepu, št. Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 62/08), ugotovilo, da to stališče Vrhovnega sodišča ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revidentova pavšalna navedba vrednosti spora v višini 21.000,00 EUR ne izkazuje dovoljenosti revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, česar revident niti ne zatrjuje.

7. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje veljavnosti pooblastila državne podsekretarke A.A. Ta je namreč podpisala odločbo druge stopnje po pooblastilu ministra za finance B.B. z dne 10. 1. 2003. Dne 3. 12. 2004 je zaprisegla nova Vlada Republike Slovenije in obenem je bil imenovan novi minister za finance C.C. Revident meni, da pooblastilo državne podsekretarke ne izhaja iz zakona, temveč od osebe ministra. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB1; Uradni list RS, št. 22/05) v 28. do 32. členu pooblašča za odločanje v upravnem postopku zgolj predstojnika organa.

8. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni nerešeno pravno vprašanje, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena upravna sodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče (sodba X Ips 1783/2006 z dne 3. 12. 2008). V skladu z navedeno sodno prakso pooblastilo določenega ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju mandata tega ministra.

9. Ker vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, niti ni podan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča niti ne gre za neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.