Jedro

Obseg skrbništva je vezan na dohodkovno-premoženjsko sfero nasprotne udeleženke in z njo povezanim postopanjem (nastopanjem) pravne narave. Razen na omenjenih področjih pa bo lahko nasprotna udeleženka živela, delovala, se družila in svobodno izražala oziroma nastopala kot vsaka druga odrasla oseba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 24. 1. 2020 je sodišče prve stopnje: - nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (1. točka izreka) in za skrbnika določilo CSD X (2. točka izreka), - odločilo, da je dolžan skrbnik upravljati in razpolagati z vsem premoženjem in prihodki nasprotne udeleženke, razen žepnine v višini do 100,00 EUR mesečno (pri čemer se šteje, da gre za osebo, ki še ni dopolnila 15 let), ter zanjo nastopati v pravnem prometu in sodnih postopkih v zvezi z njenim premoženjem in dohodkom, pri čemer se šteje, da gre za osebo, ki še ni dopolnila 15 let (3. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Poudarja, da se ne strinja s postavitvijo pod skrbništvo, niti da se ji odvzame poslovna sposobnost, saj naj bi bila sposobna za marsikaj. Ne drži, kar je govorila teta A. A., oziroma ni vse res, kar je govoril B. B. Pojasnjuje, da zna kuhati in da opravi vse, kar je potrebno v gospodinjstvu oziroma v hiši. Ima vozniški izpit. Dokler jo je imela, je hodila tudi v službo. Zna govoriti, hoditi in je normalna odrasla ženska. Ne more se jo primerjati z njenim bratom. Predlaga, da se sklep razveljavi. V kasneje podani dopolnitvi pritožbe z dne 15. 6. 2020 je vztrajala pri naziranju, da je sposobna in da ve, kaj hoče v življenju. Skrbništvu nasprotuje in sodišče poziva, da ga prekliče. 3. Predlagatelj v odgovoru vztraja, da je postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo potrebna zaradi zavarovanja njenih pravic in premoženja, predvsem pri razpolaganju s finančnimi sredstvi ter zastopanju v pravnem prometu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da so pri nasprotni udeleženki (upoštevanje relevantne določbe DZ1) podane vse predpostavke za postavitev pod skrbništvo (odrasle osebe), kot tudi glede področja oziroma obsega te postavitve, tako v dejanskem kot pravnem oziru podalo konkretno, temeljito in prepričljivo obrazložitev. Pritožnica s posplošenim oporekanjem izpovedbama A. A. in B. B. ne poraja nobenega pomisleka v dejanske zaključke sodišča prve stopnje. Prav tako s pojasnjevanjem, katere sposobnosti ima oziroma katera opravila vse obvlada in izvaja (npr. v gospodinjstvu oziroma doma, vožnja avtomobila), ne uspe izpodbiti osrednjega zaključka, da je postavitev pod skrbništvo v njenem primeru potrebna (utemeljena).

6. Sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki skrbnika ni postavilo v zvezi z opravili/aktivnostmi (pretežno) dejanske narave, ki jih v pritožbi omenja in ki jih bo še vedno lahko opravljala popolnoma samostojno. Zaradi zaščite njenih interesov2 ji ga je na podlagi ugotovitev (ki jih pritožba ustrezno/jasno ne izpodbija), da so (glede na njene duševne značilnosti) tovrstna opravila zunaj njenih sposobnosti urejanja in razumevanja3 oziroma da v tem pogledu ni sposobna sama poskrbeti za svoje koristi in pravice, postavilo na področjih upravljanja in razpolaganja z (vsem) njenim premoženjem/prihodki (razen žepnine v višini do 100,00 EUR) ter glede nastopanja zanjo v pravnem prometu in sodnih postopkih v zvezi z omenjenim premoženjem in dohodki. Obseg skrbništva je jasno vezan na pritožničino dohodkovno-premoženjsko sfero in z njo povezanim postopanjem (nastopanjem) pravne narave. Razen na omenjenih področjih pa bo lahko nasprotna udeleženka živela, delovala, se družila in svobodno izražala oziroma nastopala kot vsaka druga odrasla oseba.4

7. Ker sodišče prve stopnje svojih zaključkov oziroma odločitve ni utemeljevalo s (kakršno koli) primerjavo nasprotne udeleženke z njenim bratom, ampak ugotovitvami o njenih lastnostih in (ne)zmožnosti poskrbeti za svoje pravice in koristi,5 je pritožničino poudarjanje, da je ni moč primerjati z njenim bratom, za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve brezpredmetno.6 Četudi bi bil razlog za postavitev pod skrbništvo pri njenem bratu še bolj izražen (urgenten), to tudi sicer ne bi pomenilo, da utemeljenega razloga ni tudi na strani nasprotne udeleženke.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP7 v zvezi z 42. členom ZNP-18).

1 Družinski zakonik, Uradni list RS, št. 15/17, s kasnejšimi spremembami. 2 Ohranitve premoženja. 3 Kar ni zgolj posledica stresa zaradi smrti staršev, kot to nasprotna udeleženka izpostavlja v pritožbi. 4 V pritožbi namreč poudarja, da je normalna odrasla ženska. 5 V zvezi s tem so bile pomembne ugotovitve v postopku angažirane sodne izvedenke za področje medicine-psihiatrijo (doc. dr. C. C., dr. med.). 6 Kar velja tudi za pritožničino izpostavljanje, da se njen mož s skrbništvom ne strinja. 7 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 8 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.