2. 3. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe javnega zavoda Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o., Ljubljana, na seji 2. marca 2012

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 139. člena in četrtega odstavka 141. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 30/2010 z dne 11. 5. 2010 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1546/2008 z dne 21. 1. 2009 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 1874/2008 z dne 30. 9. 2008 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

V individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, s katero je kot nezakonito razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 1. 2008, izdano zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela tožnice. Ugodilo je tudi reintegracijskemu zahtevku in reparacijskemu zahtevku tožnice. Ugotovilo je, da je bila tožba s pozivom za odgovor pritožniku (sicer toženi stranki) vročena 22. 8. 2008 v skladu z drugim odstavkom 141. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vendar pritožnik (oziroma pobudnik) nanjo ni odgovoril. Prvostopenjsko sodbo je potrdilo Višje sodišče. Štelo je, da zaradi fikcije vročitve ni bil kršen prvi odstavek 133. člena ZPP. Po stališču Višjega sodišča je treba upoštevati četrti odstavek 141. člena ZPP, na podlagi katerega je bila pravilno opravljena vročitev po prvem in drugem odstavku 141. člena ZPP. Zoper drugostopenjsko sodbo je pritožnik vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Zavrnilo je njegov očitek, da mu zaradi nezakonitega postopanja sodišča pri vročanju ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Po oceni Vrhovnega sodišča v postopanju sodišča ni bilo ničesar nepravilnega ali celo nezakonitega. Vrhovno sodišče je pritrdilo oceni nižjih sodišč, da je bila vročitev opravljena v skladu s 133. in 141. členom ZPP.

Pritožnik zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Meni, da mu zaradi nezakonitega postopanja sodišča pri vročanju ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Pojasnjuje razloge, zakaj je bila vročitev tožbe na starem naslovu nepravilna in nezakonita ob sicer znanem dejstvu, da je svoj sedež preselil na novi naslov. Pritožnik je zato prepričan, da fikcija vročitve po 141. členu ZPP ni mogla nastopiti in da je zamudna sodba nezakonita. Poudarja tudi, da je bil razlog za zamudo pri vpisu spremembe sedeža v sodni register zunaj njegove sfere. Zatrjuje, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi sodno pisanje na registriranem naslovu prejel, kljub temu, da tam ni več imel svojih prostorov in predalčnika. Vse navedeno po mnenju pritožnika kaže na protiustaven poseg v pravico do izjave, varovano v 22. členu Ustave. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pobudnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 139. člena in četrtega odstavka 141. člena ZPP. Zatrjuje neskladje izpodbijanih zakonskih določb z 22. členom Ustave. Pobudniku se zdi izpodbijana ureditev ZPP, ki kot edini mogoči naslov za vročanje pravnim osebam določa naslov, vpisan v sodnem registru (brez možnosti upoštevanja okoliščin konkretnega primera), pretoga. Svoj pravni interes pobudnik utemeljuje s trditvijo, da mu zaradi nezakonitega postopanja sodišča pri vročanju ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi protiustavnost izpodbijanega predpisa in zakonodajalcu naloži sprejem ustreznih sprememb pri vročanju sodnih pisanj pravnim osebam.

B.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih je tudi pogoj izčrpanosti takšnih pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Do teh trditev se morajo sodišča, ki so pri odločanju vezana na Ustavo in zakon (125. člen Ustave), v skladu z 22. členom Ustave opredeliti ter jih bodisi argumentirano zavrniti ali pa, če se z njimi strinjajo, po 156. členu Ustave prekiniti postopek ter začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). Če pobudnik meni, da je ZPP v neskladju z 22. členom Ustave, ker zaradi pretoge zakonske ureditve glede pravil vročanja pravnim osebam lahko privede do popolne izvotlitve pravice do izjave iz 22. člena Ustave, bi to moral uveljavljati že v sodnem postopku (v pritožbi in reviziji ter v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje). Tega pa ni storil, kar pomeni, da navedenega očitka po vsebini ni izčrpal in da ustavna pritožba, s katero utemeljuje svoj pravni interes, v tem delu ni dopustna. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi ne bi mogla vplivati na njegov pravni položaj. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (1. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik