Jedro

Javni razpisi in javni pozivi niso (zakonski niti podzakonski) predpisi.

V javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.

Tožena stranka je že v javnem pozivu določila, da bo za preverjanje izpolnjevanja pogojev po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja. Vendar pri obravnavi tožničine vloge tega tožena stranka ni storila, temveč je listino (prvo stran pogodbe) vsebinsko presojala v smislu (ne)izpolnjevanja pogoja, ki ga je določal Javni poziv.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije številka 303-4-03548/2020/2 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožnice št. 303-4-03548/2020/1, podano na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2 (v nadaljevanju Javni poziv).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prijavitelj (v tem postopku tožnica) 20. 4. 2021 ob 09:56 prek uporabniškega računa »Moj SPIRIT« oddal vlogo na javni poziv, ki je bil 8. 4. 2021 objavljen na spletni strani https://www.spiritslovenia.si/razpis/366. Vlogi je bilo kot priloga predloženo dokazilo o najemu poslovnih prostorov: najemna pogodba za poslovne prostore, kjer je registriran sedež njegove dejavnosti oz. kjer je opravljal najmanj eno od upravičenih SKD dejavnosti kot glavno dejavnost v času od vključno 12. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020. Iz priloženih dokazil (tj. Pogodba o najemu poslovnih prostorov) izhaja, da prijavitelj ne izpolnjuje navedenih pogojev poziva. Prijavitelj je svoji vlogi predložil zgolj prvo stran Pogodbe o najemu poslovnih prostorov, iz katere ne izhaja, kdaj je bila pogodba sklenjena, koliko časa je trajalo / obdobje najemna in ali je pogodba veljavno sklenjena (torej ali so na pogodbi podpisi pogodbenih strank). Na podlagi predložene dokumentacije je potrebno šteti, da prijavitelj ne izpolnjuje pogojev poziva, saj ne gre za najemno pogodbo za poslovne prostore, kjer je poslovni naslov prijavitelja. Iz izpisa iz poslovnega registra namreč izhaja, da ima prijavitelj poslovni naslov prijavljen na naslovu Ulica A., Velenje, iz najemne pogodbe pa izhaja, da se objekt najema nahaja na drugem naslovu: B., Šoštanj. Prav tako ni mogoče zaključiti, da je v najetih prostorih prijavitelj opravljal najmanj eno od upravičenih SKD dejavnosti kot glavno dejavnost v času od vključno 12. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, saj ni razvidno, za koliko časa je sklenjena predložena Pogodba o najemu poslovnih prostorov. Poleg tega ni mogoče potrditi, da je Pogodba o najemu poslovnih prostorov veljavno sklenjena. Določba 12. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 s sprem., v nadaljevanju ZPSPP) določa, da najem poslovnih prostorov nastane s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom. Drugi odstavek 12. člena ZPSPP določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pismeni obliki ter da pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, ni veljavna. Zakon torej predvideva, da mora biti pogodba sklenjena v pismeni obliki, sklenitev takšne oblične pogodbe pa se manifestira ravno s podpisom pogodbenih strank. Ker iz priložene prve strani Pogodbe o najemu poslovnih prostorov ne izhaja, da bi bila le-ta podpisana s strani pogodbenih strank, ni mogoče trditi, da je bila veljavno sklenjena. Predloženo dokazilo o najemu poslovnih prostorov ni ustrezno, saj iz njega ne izhaja, da prijavitelj izpolnjuje pogoje poziva. Zaradi tega je potrebno šteti, da prijavitelju niso nastali upravičeni stroški, ki so predmet sofinanciranja pojavnem pozivu. Zaradi neizpolnjevanja posebnega pogoja za kandidiranje za prijavitelje SKLOP B št. 6 iz 1.4.2. točke javnega poziva je v skladu z 1.5. točko javnega poziva odločeno, da se vloga ne odobri.

3. Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je mlada samostojna podjetnica, z osnovno dejavnostjo 90.010 Umetniško uprizarjanje. Na javnem pozivu je zaprosila za 1.190,88 EUR subvencije. Obvezna priloga vloge je bila tudi najemna pogodba za poslovne prostore, kjer opravlja dejavnost. Sedež dejavnosti ima registriran na svojem domačem naslovu, sicer pa dela na terenu in v najetih prostorih, kjer ima malo pisarno, hrani rekvizite, kostume, igrala in zaloge svoje knjige. Vloga za subvencijo je zahtevala, da se v priponki priloži pogodba o najemu poslovnih prostorov. Najemna pogodba je napisana na dveh straneh in prilagala jo je kot dve priponki. Program je sprejel le eno priponko in predhodno priloženo povozil z novo priloženo. Ni opazila, da se je pogodba priložila le s prvo stranjo. Ker druga stran ni priložena, ni vidno, kdaj je pogodba sklenjena, za kakšno obdobje in podpisi pogodbenih strank, ki so na drugi strani, torej na priponki, ki se ni pripela. Da se druga priponka ni pripela, ni namerna napaka. Pregledovalec vloge je očitno videl, da manjka druga stran in da je ta druga stran izpadla iz računalniških in programskih vzrokov. Program je sprejel le eno priponko, pogodba pa se je prilagala v dveh straneh - vsako stran kot svojo priponko. Ne gre za neoddano prilogo, temveč nepopolno prilogo in ni jasno, zakaj tožnica ni bila opozorjena oziroma pozvana k dopolnitvi. Pogoje razpisa izpolnjuje. Tožena stranka je ugotovila, da je bila priložena le ena stran. Dejstvo je, da je bila pogodba sklenjena. Sklenjena je bila v pisni obliki in je pravno veljavna. Nihče ne sklepa pogodbe samo s prvo stranjo in pregledovalec dokumentacije je lahko očitno ocenil, da gre za izgubljeno priponko in ne za neobstoj pogodbe. Odločba o zavrnitvi ni pravilna in ne temelji na pravilno ugotovljenem dejstvu. S pripeto prvo stranjo dokazuje, da najem in celotna listina obstaja, zaradi tehnične napake pri oddajanju vloge pa druga stran najemne pogodbe ni bila vidna. To ne spremeni dejstva, da najem obstaja in bi jo tožena stranka za pravilno ugotovitev dejstev lahko pozvala k dopolnitvi in razjasnitvi zadeve.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe. Navedla je, da je javni poziv izvajala v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili. Ker gre v predmetni zadevi v skladu z ustaljeno sodno prakso za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravnih zadev, se je postopek vodil po Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1), in sicer ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V primeru javnih razpisov in pozivov, kakršen je tudi predmetni, gre skladno s sodno prakso za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka.

5. Skladno z zakonsko podlago, ki izhaja iz ZPOP-1, je tožena stranka po izvedenem postopku izdala izpodbijani sklep, saj je ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 6. točke poglavja 1.4.2. javnega poziva, da mora prijavitelj, ki mu je za leto 2019 FURS ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem prijavljenega prometa in normiranih odhodkov, dokazati, da opravlja eno od upravičenih SKD dejavnosti v poslovnih prostorih, kjer mu nastajajo upravičeni stroški po tem pozivu (ni nujno na naslovu, kjer je registrirano podjetje). Ob prijavi na ta poziv takšen prijavitelj predloži obvezno prilogo: Dokazilo o lastništvu poslovnih prostorov (izpis iz zemljiške knjige) ali Dokazilo o najemu poslovnih prostorov (najemna pogodba za poslovne prostore, kjer je registriran sedež njegove dejavnosti oz. kjer je opravljal najmanj eno od upravičenih SKD dejavnosti kot glavno dejavnost v času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020).

6. V predmetni zadevi ni bilo dopustno uporabiti 27. člena ZPOP-1, ki se nanaša na dopolnjevanje nepopolnih vlog, kar izhaja iz 34.a člena ZPOP-1. Iz javnega poziva (točka 1.5., str. 10) izhaja, da dopolnitev nepopolne vloge po tem javnem pozivu ni možna. V primeru nepopolne vloge ali neizpolnjevanja pogojev za prijavitelje, se prijavitelju vloga zavrže oziroma zavrne, za kar javna agencija izda sklep, ki ga posreduje neizbranemu prijavitelju.

7. Tožeča stranka je k vlogi priložila listino na 1 strani (A4 format), ki je naslovljena kot »Pogodba o najemu poslovnih prostorov«, v njej pa je zapisan »1. predmet pogodbe« in »2. najemnina« ter »3. tekoče in investicijsko vzdrževanje«. Iz navedenega dokumenta, ki je bil priložen k vlogi pa ne izhaja, da bi bila podpisana najemna pogodba, niti datum podpisa pogodbe ni razviden, niti ni razvidno trajanje pogodbe in ostale sestavine najemnega razmerja.

8. Tožeča stranka zato s predloženo listino na 1 strani ni dokazala, da bi najemala »poslovne prostore, kjer je registriran sedež njene dejavnosti oz. kjer je opravljal najmanj eno od upravičenih SKD dejavnosti kot glavno dejavnost v času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020«. Tožeča stranka je šele k tožbi priložila novo listinsko gradivo (na 1 strani). Tožena stranka na podlagi 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uveljavlja, da so nove navedbe tožeče stranke in nova listinska dokumentacija, ki jo je tožeča stranka priložila šele k tožbi v upravnem sporu, prepozne. Tožeča stranka bi morala in mogla te navedbe in ta dokazila navesti oz. predložiti že v postopku javnega poziva pred toženo stranko, a tega ni storila. Vsebina javnega poziva in pozivne dokumentacije je jasna in razumljiva. Ni obstajala obveznost po pozivanju tožeče stranke glede »dopolnitve in razjasnitve zadeve«. Tožena stranka je pravilno uporabila določbo prvega odstavka 144. člena ZUP o odločanju po skrajšanem ugotovitvenem postopku, kjer je načelo zaslišanja stranke izključeno. Tožena stranka je odločala skladno s pogoji javnega poziva, ki ga je pripravila. To pa ne pomeni, da bo na javnem pozivu vsak od prijavljenih subjektov s svojo prijavo tudi uspel, saj ne gre za pravico, ki bi bila prijavitelju vnaprej zagotovljena oziroma zajamčena. Sodna presoja je zato v tovrstnih primerih zadržana. Tožeča stranka je s prijavo na javni poziv izrecno izrazila strinjanje s pogoji, ki so v pozivni dokumentaciji jasno zapisani in natančno opredeljeni. Na podlagi vsega navedenega tožena stranka meni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke neutemeljen ter zato naslovnemu sodišču predlaga, da ga v celoti zavrne.

9. Tožba je utemeljena.

10. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke o zavrnitvi tožničine vloge, oddane na Javni poziv.

11. Predmetni Javni poziv je bil namenjen sofinanciranju obratovalnih stroškov zaradi izpada v prihodkih, zaradi posledice epidemije COVID-19 v mikro, malih in srednje velikih podjetjih, ki opravljajo dejavnost v gostinstvu in turizmu, ki predstavljajo ključne in zaradi epidemije COVID-19 zelo prizadete dele slovenske turistične ponudbe. Predmet tega Javnega poziva je tako bilo sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020, ko so bila podjetja zaradi epidemije (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji) močno prizadeta in praktično niso ustvarjala prihodkov.

12. Sodišče najprej izpostavlja, da ZPOP-1 ureja ukrepe za spodbujanje podjetništva in organiziranost na tem področju ter postopke za dodeljevanje sredstev, namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo. Naloge za spodbujanje podjetništva in zagotavljanje učinkovitega podjetniškega okolja izvajata ministrstvo, pristojno za gospodarstvo in Javna agencija za področje investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije. V 20. členu ZPOP-1 določa, da se proračunska sredstva države in sredstva iz namenskega premoženja javnega sklada za spodbujanje podjetništva za izvajanje zakonsko določenih nalog dodeljujejo na podlagi javnih razpisov in javnih pozivov.

13. Med strankama ni sporno, da se je tožnica prijavila na Javni poziv, ki je bil 8. 4. 2021 objavljen na spletni strani tožene stranke, da je tožnica 20. 4. 2021 preko uporabniškega računa „Moj Spirit“ oddala vlogo, ki ji je priložila kot prilogo Pogodbo o najemu poslovnih prostorov, in sicer zgolj prvo stran te listine.

14. V Javnem pozivu in Pozivni dokumentaciji je bilo določeno kot pogoj za prijavitelje za sklop B, da mora prijavitelj, ki mu je za leto 2019 FURS ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem prijavljenega prometa in normiranih odhodkov, dokazati, da opravlja eno od upravičenih SKD dejavnosti v poslovnih prostorih, kjer mu nastajajo upravičeni stroški po tem pozivu (ni nujno na naslovu, kjer je registrirano podjetje) ter da mora ob prijavi na ta poziv takšen prijavitelj predložiti obvezno prilogo: Dokazilo o lastništvu poslovnih prostorov (izpis iz zemljiške knjige kot dokazilo, da je poslovni subjekt lastnik nepremičnine oz. poslovnih prostorov, kjer je registriran sedež njegove dejavnosti ali kjer opravlja najmanj eno od upravičenih SKD dejavnosti kot glavno dejavnost), ali Dokazilo o najemu poslovnih prostorov (najemna pogodba za poslovne prostore, kjer je registriran sedež njegove dejavnosti oz. kjer je opravljal najmanj eno od upravičenih SKD dejavnosti kot glavno dejavnost v času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020).

15. Sporna zavrnitev vloge temelji na zaključku tožene stranke, da dokazilo o najemu poslovnih prostorov ni ustrezno, saj iz predloženega dokazila ne izhaja, da tožnica izpolnjuje pogoj javnega poziva. Iz predloženega dokazila namreč ne izhaja, kdaj je bila pogodba sklenjena, koliko časa je trajalo obdobje najema in ali je pogodba veljavno sklenjena, torej ali so na pogodbi podpisi pogodbenih strank.

16. Javni poziv je tako kot javni razpis specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Bistvo konkurenčnih postopkov, vključno z obravnavanim, je presoja, katerih izmed kandidatov, katerih interesi si zaradi omejenosti finančnih sredstev nasprotujejo, najbolje izpolnjuje pogoje oziroma merila za pridobitev teh sredstev.1 V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev gre za odločanje o javnopravnih stvareh, ki sicer nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP2. Odločanje o tožničini vlogi na Javni poziv torej predstavlja drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP, ki določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Smiselna (poleg tega, da je tudi subsidiarna) uporaba ZUP ustreza naravi in potrebam postopka, kot je obravnavani.

17. Sodišče ugotavlja, da so v uvodu izpodbijanega sklepa kot pravna podlaga za njegovo izdajo navedeni 227. člen Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, 30. in 34.a člen ZPOP-1 in 1.5. točka Javnega poziva. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa je kot pravno podlago za odločanje tožena stranka navedla le določila Javnega poziva (točka 1.5) in Pozivne dokumentacije (3. točka poglavja 1.4.2.). Obrazložitev sklepa ne vsebuje določb zakona ali na zakonu temelječega podzakonskega predpisa, na katere se sklep opira. To je ključno, saj javni razpisi in javni pozivi, vključno z obravnavanim Javnim pozivom, niso (zakonski niti podzakonski) predpisi. Njihova vsebina po obliki ni skladna z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, niti temu ne ustrezajo organi, ki ga sprejmejo oziroma ni ustrezno določen postopek njegovega sprejemanja. Javni razpisi oziroma pozivi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm. To pomeni, da v javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu in na zakonitem predpisu.3 Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z določbo 214. člena ZUP, kar predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

18. Sodišče pa zaradi nadaljnjega obravnavanja zadeve pred upravnim organom še pripominja, da je tožena stranka, če je najprej ugotovila, da je tožnica predložila obvezno dokazilo, to je Pogodbo o najemu poslovnih prostorov, vendar pa je priložena le prva stran le-te, imela podlago za ustrezno postopanje in s tem za izvedbo poštenega postopka že v pravilih Javnega poziva. Ugotovitev, da je priložena zgolj prva stran pogodbe, kaže na ugotovitev, da obstajajo tudi nadaljnje strani pogodbe oz. da ni predložena celotna listina. Iz vsebine Javnega poziva je razvidno, da je tožena stranka v drugem odstavku točke 1.4. (Pogoji za prijavitelje) določila, da bo izpolnjevanje pogojev za prijavitelje preverjala na podlagi vloge prijavitelja, lahko jih bo pridobila iz uradnih evidenc, po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja ter jih preverjala še na druge načine. Tožena stranka je torej že sama določila, da bo za preverjanje izpolnjevanja pogojev po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja. Vendar pri obravnavi tožničine vloge tega tožena stranka ni storila, temveč je listino (prvo stran pogodbe) vsebinsko presojala v smislu (ne)izpolnjevanja pogoja, ki ga je določal Javni poziv.

19. V zvezi s tem pa obrazložitev izpodbijanega akta, da iz predložene listine ni razvidno, da bi bila podpisana in zato ni veljavno sklenjena, nasprotuje ugotovitvi tožene stranke, da sploh gre pogodbo o najemu poslovnih prostorov. Če pogodba ni sklenjena, potem ni mogoče trditi, da je to sploh pogodba. Če pa stranka pogodbe kot obvezne priloge ni predložila, je takšna vloga nepopolna in bi jo morala tožena stranka pozvati na njeno dopolnitev, kar tožnica v tožbi utemeljeno opozarja. To je toženi stranki nalagal tudi predpis ZPOP-1, ki določa pravila postopka za javne pozive, na podlagi katerih se dodeljujejo proračunska in druga sredstva za izdajanje razvojnih nalog in programov podjetniškega, inovativnega in finančnega okolja na podlagi ZPOP-1. 20. Sodišče ne more slediti ugovorom tožene stranke, ki se v odgovoru na tožbo sklicuje na določila javnega poziva (točka 1.5.), da dopolnitev nepopolne vloge po tem javnem pozivu ni možna in da se v primeru nepopolne vloge ali neizpolnjevanja pogojev za prijavitelje, vloga zavrže oziroma zavrne, ter da v predmetni zadevi ni bilo dopustno uporabiti 27. člena ZPOP-1, ki se nanaša na dopolnjevanje nepopolnih vlog, saj se to zakonsko pravilo v postopku javnega poziva ne uporablja skladno s 34.a členom ZPOP-1. 21. Sodišče pojasnjuje, da z javnim pozivom ne more biti določen poseben postopek, ki izključuje uporabo predpisanega postopka. Za obravnavani Javni poziv je torej treba upoštevati najprej pravila, določena v ZPOP-1, ki v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive. Sodišče ne more slediti razlagi tožene stranke, da se za javni poziv uporabljajo le določbe 34.a člena ZPOP-1 in 21., 24., 25., 28., 30., 32., 33. in 34. člena ZPOP-1, pri čemer se te določbe uporabljajo smiselno, kar naj bi določal peti odstavek 34.a člena ZPOP-1 in s tem izključil uporabo ostalih določb zakona. Iz Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1D), EPA: 1893 - VII (EVA 2015-2130-0028), s katerim je bil sprejet 34.a člen ZPOP-1, izhaja, da „zakon predvideva dva načina dodeljevanja javnih sredstev: javni poziv in javni razpis. Oba navedena postopka imata sicer določene skupne značilnosti in se vodita po v zakonu predvidenem postopku, vendar predlagana določba za javni poziv določene faze postopka poenostavlja.“ Iz tega je razumeti, da se tako postopki javnega razpisa kot postopki javnega poziva vodijo po v zakonu predvidenem postopku, ki je urejen v VI. poglavju zakona, pri tem pa so _določene faze_ postopka za javni poziv poenostavljene. To pa za ostale faze ne pomeni, da so izključene oziroma da se ne izvajajo. To tudi ne izhaja iz besedila petega odstavka 34.a člena ZPOP-1, ki določa smiselno uporabo tam navedenih zakonskih določb. Glede uporabe ostalih določb VI. poglavja zakona pa v tej določbi ni nič urejeno, zato jih je treba uporabljati, kot se glasijo. To razlago podpira tudi dejstvo, da se za javne pozive zagotovo uporablja 20. člen ZPOP-1, čeprav ni zajet v petem odstavku 34.a člena ZPOP-1, saj to izrecno izhaja iz vsebine določbe 20. člena ZPOP-1. Tako se za javni poziv uporablja tudi 27. člen ZPOP-1 (poziv k dopolnitvi vlog), saj v 34.a členu ZPOP-1 ni drugače določeno. Skladno s tem komisija4 v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni.

22. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev obremenjena z bistveno kršitvijo pravil upravnega postopka. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter v tem delu zadevo vrnilo v ponovni postopek. Prvostopenjski organ mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vročena sodba, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

23. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

24. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožnici, ker je bila zadeva rešena na seji in tožnica v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

25. Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

1 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017. 2 Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. 3 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017 (enako tudi X Ips 358/2015, X Ips 359/2015, X Ips 360/2015). 4 Določbe o komisiji za dodelitev sredstev iz 21. člena ZPOP-1 se v postopku javnega poziva uporabljajo smiselno.