Jedro

Stališče, da pripora ni mogoče podaljšati iz drugega pripornega razloga razen tistega, zaradi katerega je bil odrejen, je zmotno. Pri odločanju o podaljšanju pripora namreč sodišče ne ocenjuje le, če še obstajajo razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen, pač pa ocenjuje tudi, če so podane okoliščine za podaljšanje iz drugega pripornega razloga.

Izrek

Zahteva zagovornika obd. R.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 25.10.2001 odločilo, da se pripor zoper obd. R.P. iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljša za dva meseca, to je do 27.12.2001 do 6.22 ure. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 2.1.2001 pritožbo zagovornika obd. R.P., vloženo zoper sklep o podaljšanju pripora, zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora je zagovornik obd. R.P. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uvodoma predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočni sklep razveljavi in obdolženca izpusti na prostost. Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije mag. J.F. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podal na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, predlagal, da jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrne kot neutemeljeno, ker s pravnomočnim sklepom o podaljšanju pripora ni bil kršen zakon.

Zahteva zagovornika obd. R.P. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti, v kateri zagovornik obd. R.P. obširno povzema razloge sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora, izhaja, da pravzaprav izpodbija le sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2.11.2001. V zvezi z njegovimi navedbami, da ni podan utemeljen sum, da je obd. R.P. storil očitano kaznivo dejanje, je potrebno pripomniti, da so v sklepu o preiskavi z dne 15.10.2001 podrobno pojasnjene okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da sta obdolženi M.G. in N.U. storili kaznivo dejanje po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ, ter tudi utemeljen sum, da je obd. R.P. storil kaznivo dejanje napeljevanja k kaznivemu dejanju po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ, ko ju je k izvršitvi kaznivega dejanja naklepoma napeljal. Sklep o preiskavi, zoper katerega se obd. R.P. in njegov zagovornik nista pritožila, je postal pravnomočen dne 23.10.2001, torej dva dni pred odločitvijo o podaljšanju pripora zoper obdolženca, ko je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi zagovornikov obdolženih M.G. in N.U. Tudi ni utemeljeno stališče zagovornika obd. R.P., da je pritožbeno sodišče prezrlo kršitev 2. odstavka 205. člena ZKP, ker tridnevni rok ni bil spoštovan. Po določilu 2. odstavka 205. člena ZKP morata biti o predlogu preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca najmanj tri dni pred iztekom roka iz 1. odstavka 205. člena ZKP seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se lahko pred odločitvijo sodišča izjavita o navedbah v predlogu. Po sklepu preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Celju z dne 30.9.2001 bi pripor zoper obd. R.P. potekel dne 27.10.2001 ob 6.22 uri. Zagovorniku obd. R.P. je bil predlog okrožne državne tožilke v Ljubljani za podaljšanje pripora z dne 23.10.2001 vročen dne 24.10.2001, kar celo sam navaja v zahtevi za varstvo zakonitosti, torej tri dni pred iztekom pripora po omenjenem sklepu preiskovalne sodnice. Tako je bilo torej zagovorniku obd. R.P. omogočeno, da se je izjavil o predlogu za podaljšanje pripora, kar je tudi storil, iz razlogov sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 25.10.2001 pa je razvidno, da je pri odločanju zavzelo tudi stališče obdolženčevega zagovornika, ki ga je zavzel v odgovoru na predlog za podaljšanje pripora.

Res je bil sicer zoper obd. R.P. s sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Celju z dne 30.9.2001 odrejen le iz pripornega razloga po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Zmotno pa je v zvezi s tem stališče obdolženčevega zagovornika, da pripora zoper obdolženca ni mogoče podaljšati iz drugega pripornega razloga, v obravnavani zadevi iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Pri odločanju o podaljšanju pripora namreč sodišče ne ocenjuje le, če še obstajajo razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen, pač pa ocenjuje tudi, če so podane okoliščine za podaljšanje iz drugega pripornega razloga. V obravnavani zadevi je okrožna državna tožilka predlagala podaljšanje pripora zoper obdolženca iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, sodišče pa je ugotovilo, da je njen predlog utemeljen in je pripor zoper obd. R.P. podaljšalo iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.

O neutemeljenosti navedb zagovornika obdolženča, češ da gre za kršitev načela "ne bis in idem", je zavzelo že pritožbeno sodišče povsem pravilno stališče ter ga v razlogih sklepa tudi podrobno obrazložilo. Zatrjevanje zagovornika obd. R.P., da so bile vse okoliščine v zvezi z begosumnostjo obdolženca znane že Okrožnemu sodišču v Celju, ki pa je zavrnilo predlog za odreditev pripora zoper obdolženca tudi iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ni utemeljeno. Iz razlogov sklepa Okrožnega sodišča v Celju z dne 1.10.2001 je namreč razvidno, da je ocenilo, da ta priporni razlog ni podan, pri čemer pa je upoštevalo le, da je vsebina uradnega zaznamka o pogovoru s policijskim informatorjem dvomljiva, ter da tudi ne drži podatek iz kazenske ovadbe, da naj bi bila mati obdolženca v tujini. V obrazložitvi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 25.10.2001, s katerim je bil zoper obdolženca podaljšan pripor, pa so podrobno navedeni razlogi, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo, da je podana utemeljena nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, pobegnil. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve zakona niso podane. Zato je zahtevo zagovornika obd. R.P. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).