Jedro

S sklepom z dne 18. 9. 2015 je sodišče prve stopnje dolžnikovemu predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti ugodilo izključno iz razloga, ker podatkov o tem, da je v obdobju od junija 2015 do 10. 9. 2015 (kar je po vložitvi predloga za odpust obveznosti), kot izhaja iz citirane pravnomočne kazenske sodbe, storil kaznivo dejanje zoper premoženje, še ni imelo. Iz tega sledi, da do začetka postopka odpusta obveznosti ob izdaji sklepa z dne 18. 9. 2015 sploh upravičen ni bil. S tem, ko je sodišče prvotni postopek odpusta obveznosti dolžniku ustavilo je bilo doseženo le stanje, kakršno bi bilo, če bi sodišče ob izdaji prvega sklepa vedelo za nečedne dolžnikove posle. Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče, da bi se moral tisti del preizkusnega obdobja, ki ga je dolžnik po tem sklepu prestal, všteti v preizkusno obdobje določeno z drugim sklepom o odpustu obveznosti. Tako pritožbeno stališče predstavlja obid zgoraj citiranega prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP in 1. točke drugega odstavka istega člena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Iz spisa Okrožnega sodišča v Mariboru St 0000/2015, ki je pritožbenemu sodišču dostopen v elektronski obliki, je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 9. 2015 (procesno dejanje 14, v nadaljevanju pd) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, v katerem mu je določilo preizkusno dobo dveh let, tako da zadnji dan tega obdobja preteče 18. 9. 2017. S sklepom z dne 23. 3. 2017 (pd 81) v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 335/2017 z dne 16. 3. 2017 (pd 90) pa je postopek odpusta obveznosti ustavilo in dolžnikov predlog za odpust obveznosti zavrnilo. To je storilo zato, ker je bil dolžnik s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru I K 000/2016 z dne 1. 6. 2016 spoznan za krivega kaznivega dejanja zatajitve, ki spada med kazniva dejanja proti premoženju.

2. V nadaljevanju postopka je dolžnik z vlogo z dne 21. 6. 2018 (pd 107) ponovno predlagal odpust obveznosti. Sodišče prve stopnje je temu predlogu ugodilo in 13. 7. 2018 (pd 115) izdalo sklep, s katerim je ponovno začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, v katerem mu je prav tako določilo preizkusno dobo dveh let. Torej zadnji dan preizkusnega obdobja po tem sklepu poteče 13. 7. 2020. Proti temu sklepu je dolžnik vložil ugovor (pd 118), v katerem je navedel, da mu je sodišče določilo predolgo preizkusno dobo, ker ni upoštevalo, da je bilo v tem postopku enkrat že odločeno o odpustu obveznosti, zaradi česar je treba preizkusno dobo v trajanju 20 mesecev in 5 dni, ki jo je dolžnik že prestal na podlagi prvega sklepa (pd 14), upoštevati pri določitvi preizkusnega obdobja v drugem sklepu z dne 13. 7. 2018 (pd 115).

Izpodbijani sklep

3. Z izpodbijanim sklepom (pd 133) je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika (pd 118) proti sklepu o odpustu obveznosti (pd 115) zavrnilo. Zavzelo je stališče, (a) da niso izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki dovoljuje skrajšanje preizkusnega obdobja na manj kot dve leti in (b) da dolžnik z navedbo, da je že prestal aktivno preizkusno obdobje v trajanju 20 mesecev in 5 dni, ne more uspeti. Zapisalo je, da odpust obveznosti ni namenjen razbremenitvi prezadolženih oseb brez njihovega truda, pač pa vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno preživetje.

Pritožba dolžnika

4. Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil. Pritožbenega razloga ni citiral, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da je sodišču prve stopnje očital zmotno uporabo materialnega prava. Navedel je, namreč da je zgolj sklicevanje sodišča prve stopnje na določilo 400. člena ZFPPIPP preozko. V smislu celotnega zakona, celotne pozitivne zakonodaje, Ustave RS in evropskega prava bi moralo upoštevati, da je dolžnik preizkusno dobo v dolžini 20 mesecev in 5 dni, to je skoraj dve leti, že prestal. Sodišče prve stopnje pa ni navedlo niti enega razloga, zakaj tega ni storilo. Pač pa je odločilo tako, da mu sedaj to preizkusno dobo podaljšuje. Upoštevajoč že prestano obdobje mu je torej določilo preizkusno obdobje v trajanju 3 let, 10 mesecev in 5 dni. Za tako postopanje sodišča pa v zakonu ni podlage.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Skladno z določilom prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP je do odpusta obveznosti upravičen le tisti dolžnik, ki je pošten in vesten in ki svojih obveznosti ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja oziroma, ki ga lahko pridobi med postopkom do poteka preizkusnega obdobja. Iz 1. točke drugega odstavka istega člena pa izhaja, da tak ni tisti dolžnik, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je obsodba za tako kaznivo dejanje do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolni pogoj za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Upoštevajoč generalno klavzulo iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP bi bil prvi dolžnikov predlog za odpust obveznosti (pd 1) zavrnjen, če bi sodišče prve stopnje že ob odločanju o tem predlogu vedelo, da je storil kaznivo dejanje zoper premoženje, za katero je bil tekom preizkusnega potekom preizkusnega obdobja pravnomočno spoznan za krivega in obsojen. S sklepom z dne 18. 9. 2015 (pd 14) je torej sodišče prve stopnje dolžnikovemu predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti ugodilo izključno iz razloga, ker podatkov o tem, da je v obdobju od junija 2015 do 10. 9. 2015 (kar je po vložitvi predloga za odpust obveznosti), kot izhaja iz citirane pravnomočne kazenske sodbe, storil kaznivo dejanje zoper premoženje, še ni imelo. Iz tega sledi, da do začetka postopka odpusta obveznosti ob izdaji sklepa z dne 18. 9. 2015 (pd 14) sploh upravičen ni bil. S tem, ko je sodišče prvotni postopek odpusta obveznosti dolžniku ustavilo (pd 81 in 90) je bilo doseženo le stanje, kakršno bi bilo, če bi sodišče ob izdaji prvega sklepa (pd 14) vedelo za nečedne dolžnikove posle. Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče, da bi se moral tisti del preizkusnega obdobja, ki ga je dolžnik po tem sklepu prestal, všteti v preizkusno obdobje določeno z drugim sklepom o odpustu obveznosti (pd 115). Tako pritožbeno stališče predstavlja obid zgoraj citiranega prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP in 1. točke drugega odstavka istega člena.

7. Drži sicer pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje za svojo odločitev v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravih razlogov. Pritožnik namreč ni zahteval znižanja preizkusnega obdobja pod dve leti na podlagi šestega odstavka 400. člena ZFPPIPP, pač pa iz razlogov, navedenih v ugovoru, ki je povzet v 2. točki te obrazložitve. Zato drži, da izpodbijani sklep glede teh dejstev ni obrazložen, saj ni pojasnjeno, zakaj dolžnik s sklicevanjem na že prestano preizkusno dobo v trajanju 20 mesecev in 5 dni, ne more uspeti. Torej je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določil stečajnega postopka iz 14. drugega odstavka 399. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Vendar pa je to kršitev na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP saniralo pritožbeno sodišče z razlogi, navedenimi v 6. točki obrazložitve tega sklepa.

8. Iz zgornje obrazložitve sledi, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).