Jedro

Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu. Ob izostanku trditev, da bi bila konkretna darila in pomoč sorodnikov v času daritve namenjena le tožencu, sta nižji sodišči le-ta pravilno šteli kot prispevek, dan obema pravdnima strankama po enakih deležih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se ugotovi, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo vlaganja v nepremičnini parc. št. 531/3 in 532/2, obe k.o. ... v skupni vrednosti 55.819,52 EUR, traktor Fergusson, nakladalka SIP Šempeter, televizor Samsung, sesalec Elektrolux, set krožnikov, set 12 žlic, vilic in nožev, 5 posteljnih rjuh, 2 blazini in volnena odeja; da je solastniški delež vsake od pravdnih strank na skupnem premoženju 1/2; da mora toženec tožnici plačati 27.909,76 EUR. Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek po tožbi (glede treh glav goveje živine) in tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je skupna vrednost vlaganj 35.000 EUR, da v skupno premoženje sodita tudi avtomobila, da je tožničin delež na vlaganjih 5/100, na preostalem premoženju pa 3/100, toženčev pa na vlaganjih 95/100, na ostalem premoženju pa 30/100 in da mora toženec tožnici plačati 4.200 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. Predlaga, da se zahtevku po nasprotni tožbi v celoti ugodi, zahtevek po tožbi pa v celoti zavrne. Izpodbijana sodba izhaja iz zmotnega stališča, da se predmetni spor nanaša le na obseg vlaganj in deležev strank na njem, ne pa tudi, ali v skupno premoženje sploh spadajo vsa vlaganja v obe toženčevi nepremičnini. Toženec opozarja na že v pritožbi izpostavljeno protispisno ugotovitev sodišča, da med pravdnima strankama ni nasprotij, da v skupno premoženje spadajo vlaganja v obe hiši. V vlogi z dne 3. 1. 2011 je navedel, da tožnica k obnovi stare hiše ni prispevala denarnih sredstev, temveč je bila financirana iz njegovega posebnega premoženja. Tožnica pri obnovi ni pomagala z lastnim delom. Izpostavlja svojo in tožničino izpovedbo. Res je z nasprotno tožbo zahteval, da se ugotovi, da vlaganja v staro hišo tvorijo skupno premoženje, vendar je hkrati zatrjeval, da ima tožnica le 5/100 delež. Sodišče svoje obrazložitve o pomoči sorodnikov obema zakoncema ni dokazno podprlo, niti iz sodbe ne izhaja, na podlagi katerih dokazov je zaključilo, da naj bi bila ta pomoč dana obema pravdnima strankama. Sodbe glede odločitve o traktorju in nakladalki ni mogoče preizkusiti, saj je zaključek sodišča pavšalen, neustrezno utemeljen in ne sloni na izvedenem dokaznem postopku, zato je podana bistvena kršitev določb postopka. Sodišče je spregledalo, da je vozilo Punto lahko več vredno, ker je za razliko od Škode, novejše. Protispisen je zaključek sodišča, da to ne izhaja iz toženčeve trditvene podlage. Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do pritožbenih očitkov glede pripomb na izvedensko mnenje. Sodišče je prepustilo odločanje o pravnem vprašanju izvedencu. Sodišče prve stopnje bi moralo izvedencu natančno določiti, katera so tista vlaganja, katerih vrednost naj oceni. Pravno zmoten je tudi zaključek sodišča o enakih deležih pravdnih strank na skupnem premoženju. Sodišče ni upoštevalo izjav zaslišanih prič, protispisna je tudi ugotovitev, da naj bi bila pomoč sorodnikov dana obema strankama. Sodišče druge stopnje se do teh pritožbenih očitkov ni opredelilo. Opozarja, da tožnica v času, ko se je dograjevala nova hiša, ni bila zaposlena, niti ni skrbela za otroke ali gospodinjstvo, temveč je svoj čas namenila izključno sebi in lenarjenju. Toženec je hišo dogradil s svojimi prihranki.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistvene sestavine konkretnega dejanskega stanu (na katere je revizijsko sodišče zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vezano) so naslednje: Pravdni stranki sta kot zakonca živela v življenjski in ekonomski skupnosti od 9. 2. 1991 do 31. 12. 2008, ko se je tožnica odselila. V tem času sta se jima rodila dva otroka. Približno eno leto po poroki sta živela pri toženčevih starših, kjer sta bila deležna vsestranske pomoči. Potem se je družina preselila v staro hišo na naslovu Z. 1, kjer so prebivali do konca 2005, ko so se preselili v novo hišo - Z 1a. Toženec je bil ves čas redno zaposlen, in sicer od leta 1993 v tovarni ..., nato v podjetju ..., v letu 1997 pa je odprl lastno obrt z dejavnostjo montaže pohištva. Tožnica je zaradi skrbi za otroka vse do začetka njunega šolanja v letu 1998 ostala doma. Skrb za gospodinjstvo je bila pretežno na njej. Tožnica je poskusila izboljšati ekonomski položaj družine s prodajo čistil ..., a neuspešno. Nepremični parc. 531/3 k.o. ..., na kateri stoji stanovanjska hiša Z 1 in parc. št. 531/2.S k.o. ..., na kateri stoji hiša Z 1, sta toženčevo posebno premoženje. Pravdni stranki sta imela ves čas nekaj glav živine, za katere je pretežno skrbela tožnica. To velja tudi za obdelovanje zemlje, kjer je sicer sodeloval tudi toženec, pri večjih opravilih pa so jima pomagali sorodniki. Pravdni stranki sta hišo Z. 1 (staro hišo) delno obnovili in se vanjo, eno leto po poroki vselili. V tej hiši sta obnovili in prizidali kuhinjo, uredili shrambo, naredili kopalnico, na gospodarskem objektu zamenjali leseni strop z armirano betonsko ploščo in zgradili greznico. Dela sta izvajala sama in ob pomoči sorodnikov, ki so donirali tudi veliko materiala, nekaj pa sta ga kupila s skupnimi sredstvi, pridobljenimi z delom. Vlaganja v staro hišo so na dan 12. 1. 2010 znašala 3.572,12 EUR. Nova hiša Z. 1a je bila, ko sta se pravdni stranki poročili, zgrajena do tretje gradbene faze. S skupnimi sredstvi, pridobljenimi z njunim delom, sta na novi hiši naredila fasado, instalacije, predelne stene, tlake, dokončala dimnik in vgradila stavbno pohištvo. Skupna vrednost vlaganj je na dan 12. 1. 2010 znašala 52.247,40 EUR. Traktor, nakladalka in avtomobila sta bila kupljena v času trajanja zakonske zveze s skupnimi sredstvi, pridobljenimi z delom. Ni dokazano, da bi bila vlaganja v nepremičnini financirana s sredstvi toženčevega posebnega premoženja.

7. Materialnopravni zaključek sodišč, da spada v skupno premoženje terjatev v višini povečane vrednosti toženčevih nepremičnin, parc. št. 531/3 in 531/2.S, obe k. o. ..., je pravilen. Revident neutemeljeno trdi, da so bila navedena vlaganja financirana s sredstvi njegovega posebnega premoženja, saj to nima opore v dejanskih ugotovitvah. Sodišče prve stopnje je v tč. 13 svoje sodbe res navedlo, da med pravdnima strankama ni nasprotja, da v skupno premoženje spadajo vlaganja v obe hiši, vendar pa je iz nadaljnje obrazložitve sodbe razvidno, da je vseeno štelo, da temu ni tako, saj se je do toženčevega ugovora posebnega premoženja vsebinsko opredelilo (tč. 28 in nadaljnje sodbe sodišča prve stopnje).

8. Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu. (1) Ob izostanku trditev, da bi bila konkretna darila in pomoč sorodnikov v času daritve namenjena le tožencu, sta nižji sodišči le-ta pravilno šteli kot prispevek, dan obema pravdnima strankama po enakih deležih. Glede traktorja in nakladalke je bilo ugotovljeno, da sta bila kupljena s sredstvi pravdnih strank, pridobljenimi z delom v času trajanja zakonske zveze, in ne s toženčevimi prihranki, ki jih je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze, zato je pravilen zaključek, da obe premičnini sodita v skupno premoženje pravdnih strank. S trditvami, da so takšne ugotovitve pavšalne in nimajo opore v izvedenih dokazih, revident nedovoljeno posega na področje dejanskega. Da bi toženec izrecno zatrjeval, da je vozilo Škoda bistveno manj vredno od Punta, ne drži. Samo dejstvo, da je eno vozilo starejše, pa takšne trditve še ne nujno implicira. Očitek kršitve razpravnega načela zato ni utemeljen.

9. Sodišče druge stopnje je v točki devet svoje sodbe odgovorilo na v pritožbi uveljavljeno procesno kršitev v zvezi s podanimi pripombami na izvedensko mnenje. Tako je pravilno pojasnilo, da sodišče prve stopnje izvedencu ni prepustilo odločitev o obsegu vlaganj. Izvedenec je zgolj ovrednotil vlaganja po tožničini in toženčevi verziji (prim. list. št. 167), sodišče prve stopnje pa je nato na podlagi vseh izvedenih dokazov presodilo, katere investicije v hiši so bile izvedene in katere ne.

10. Dejanske ugotovitve, navedene v 33. - 35. tč sodbe sodišča prve stopnje, utemeljujejo pravilnost zaključka sodišča, da sta pravdni stranki k nastanku skupnega premoženja prispevali po enakih delih (prvi in drugi odstavek 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Tožnica prvih šest let zakonske zveze res ni bila zaposlena, vendar pa njen delež na skupnem premoženju s toženčevim izenačuje dejstvo, da je v tem času prispevala z bistveno večjim (nematerialnim) prispevkom k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino kot toženec.

11. Bistvena in nosilna značilnost zatrjevane kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker je sodbi sodišč prve in druge stopnje vsekakor mogoče preizkusiti, očitana procesna kršitev ni podana.

12. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V konkretnem primeru toženec do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičen, ker z revizijo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 976/2008, II Ips 977/2008, II Ips 1081/2007, II Ips 1087/2008, II Ips 701/2008 idr.