Jedro

Institut vrnitve v prejšnje stanje je urejen izključno s procesnimi pravili in je zato zmotna uporaba materialnega prava pojmovno izključena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je najprej s sklepom zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, nato pa je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi ugotovilo, da je tožnik lastnik poslovnih stavb s funkcionalnim zemljiščem in sicer parc. št. 2078 (stavbišče s poslovno stavbo v izmeri 45 m2), parc. št. 2079 (stavbišče s poslovno stavbo v izmeri 73 m2) in parc. št. 2077 (stavbišče s poslovno stavbo v izmeri 237 m2), vse v vl. št. 2037 k.o..., kar naj bi bila tožena stranka dolžna priznati in tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo vknjižil kot lastnik nepremičnin parc. št. 2077, 2079 in 2078, vse vl. št. 2037 k.o... Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovi pritožbi proti sklepu in sodbi sodišča prve stopnje.

Tožnik je vložil revizijo proti sodbi in sklepu pritožbenega sodišča zaradi "bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava". V nadaljevanju se revizija ukvarja izključno s pravilno uporabo materialnega prava. Stališče revidenta je, da bi moralo sodišče upoštevati "celoten režim nepremičnin in pravic na teh nepremičninah v času pred vložitvijo tožbe in tako oceniti celotna pravna razmerja, ki so urejala sporne nepremičnine. Za celotno zadevo je potrebno upoštevati vse stanje, ki je obstajalo od začetka lastninjenja družbene lastnine, ukinjevanja pravice uporabe na nepremičninah kakor tudi vse pravne predpise, ki so urejali režim nepremičnin". Revident navaja posamezne veljavne in neveljavne predpise, ki se nanašajo na režim nepremičnin in na upravna dovoljenja, ki so bila izdana v zvezi s spornimi stavbami. Pri tem poudarja, da sam tip gradnje ni bil odločilen za status gradbenih objektov in so lahko tudi montažne stavbe trajni objekti. Revident tudi opozarja na zapisnik javne prodaje firme P. d.o.o. v likvidaciji z dne 14.5.1997, ki v zadnjem stavku sporoča, da je upravitelj objavil, da so vse nepremičnine prodane in se zaključi likvidacija. Vse premoženje družbe P. d.o.o. v likvidaciji je bilo prodano na javni dražbi, in naj bi zato tožnik pridobil "svojo pravico" v postopku javne prodaje nepremičnin.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - UPB2).

Revizija ni utemeljena.

O reviziji proti sklepu: Pritožbeno sodišče je istočasno odločilo o tožnikovih pritožbah proti sklepu o zavrnitvi tožnikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje in o tožnikovi pritožbi proti sodbi. Iz uvodnih trditev v reviziji je razvidno, da se revizija nanaša na sodbo in sklep pritožbenega sodišča. Revident ne pojasni, kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi sodišči storili v zvezi z odločanjem o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Revizijsko sodišče se po 371. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP z vprašanjem ali so bile pri izdaji sklepa bistveno kršene določbe pravdnega postopka, lahko ukvarja samo v mejah revizijskih razlogov - torej samo, če so z revizijo izrecno uveljavljane. Revizijsko sodišče sicer glede uporabe materialnega prava opravi uradni preizkus (371. člen ZPP), vendar je institut vrnitve v prejšnje stanje urejen izključno s procesnimi pravili in je tako zmotna uporaba materialnega prava že pojmovno izključena. Revizijsko sodišče je zato v tem delu zavrnilo revizijo (378. člen v zvezi s 384. členom ZPP).

O reviziji proti sodbi: Tožnik v reviziji ni pojasnil katere (relevantne) bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi bile storjene. Zato revizijsko sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijane sodbe z vidika procesnih kršitev (371. člen ZPP).

Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP je revizijsko sodišče pri materialnopravnem preizkusu sodbe vezano na tista relevantna dejstva, ki jih je pritožbeno sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi o tožnikovi pritožbi. Ta dejstva so naslednja: - tožnik je sporne objekte kupil od podjetja P. d.o.o. v likvidaciji; - v obvestilu o javni prodaji je bilo jasno navedeno, da sporni objekti niso nepremičnine in jih bo treba odstraniti, zaradi česar je cena nižja; - ob prodaji je bilo poudarjeno, da so vsi objekti premične narave in jih bo treba odmontirati in odpeljati, kar je potrdil tudi dolžnik; - tožnik je kupil sporne objekte in soglašal z vsemi pogoji prodaje; - tožnik ni sklenil nobenega pravnega posla za nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka.

Ob takšnih dejstvih je povsem nepomembno, kakšen je bil (zgodovinsko gledano) režim nepremičninskih upravičenj v času pred vložitvijo tožbe. Prav tako je nepomembno, ali predstavljajo montažne hiše trajne objekte ali objekte začasnega značaja ter ali je bila opravljena javna dražba. Bistveno za odločitev je, da je tožnik (na podlagi pravnega posla) dolžan "odmontirati in odpeljati" vse kupljene stvari. Tožnik je tako kupil zgolj gradbeni material, ki je vgrajen v sporne objekte. Takšen pravni posel v nobenem primeru ne predstavlja podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.

Zavrnilna odločba revizijskega sodišča (378. člen ZPP) vsebuje tudi odločitev o revidentovih stroških postopka, pri čemer je bilo upoštevano načelo uspeha v pravdi (154. člen ZPP).