Jedro

Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo ZZUOPD, ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se dolžnico oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 13. 10. 2022 v znesku 125,00 EUR, v II. točki izreka pa se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo (I. točka izreka) in predlogu za obročno odplačilo sodne takse ugodilo tako, da je dolžnica dolžna sodno takso v znesku 125,00 EUR poravnati v petih zaporednih mesečnih obrokih, vsakič v višini 25,00 EUR, do vsakega 20. dne v mesecu, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 20. 2. 2023, drugi obrok 20. 3. 2023, tretji obrok 20. 4. 2023, četrti obrok 20. 5. 2023 in peti obrok 20. 6. 2023 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica. Meni, da se nepremičnina 1/2 k. o. X ne bi smela upoštevati kot njeno premoženje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Stranko - fizično osebo se lahko v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Do celotne oprostitve plačila taks je upravičena tudi stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas.

6. Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter njenih družinskih članov (prim. prvi odstavek 12.a člena ZST-1). Za ugotavljanje materialnega položaja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1). Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je ob smiselni uporabi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre).

7. Poleg dohodkov se pri presoji upravičenosti do taksne oprostitve upošteva tudi premoženjsko stanje, saj ne glede na dohodkovni kriterij stranka ni upravičena do taksne oprostitve, če ima ona ali njena družina premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP). Ne upošteva pa se stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri dolžnik prebiva, do vrednosti 120.000,00 EUR ter premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 12.a člena ZST-1).

8. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks oprlo na ugotovitev, da lastni dohodek dolžničine družine v upoštevnem obdobju sicer ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, vendar pa ima dolžnica v solasti nepremičnino parc. št. 1/2 k. o. X v vrednosti deleža 72.200,00 EUR, v kateri po lastnih navedbah ne prebiva in se ji zato všteva v premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z ZSVarPre. Je pa sodišče prve stopnje upoštevalo težak dohodkovni položaj dolžnice in ji omogočilo obročno plačilo sodne takse.

9. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo Zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva (v nadaljevanju ZZUOPD), ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.

10. Dolžnica je prosila za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 13. 10. 2022, vloženo dne 28. 10. 2022.1 Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, dohodki dolžnice ne dosegajo oziroma presegajo določenega cenzusa, njeno nepremično premoženje pa se pri presoji pogojev za oprostitev navedene takse glede na zgoraj povzeto pravno podlago ne upošteva, zato je dolžnico plačila te takse potrebno oprostiti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi dolžnice ugodilo in izpodbijano odločitev v I. točki izreka spremenilo. Ker je torej dolžnica po spremembi odločitve oproščena plačila sodne takse, je odpadla podlaga za njeno obročno odplačilo, zato je sodišče druge stopnje odločitev v II. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 nastanek taksne obveznosti: za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka, ugovora zaradi pobota ali pravnega sredstva; 5. člen ZST-1.