Jedro

Izročevalec zaščitene kmetije le-te (praviloma) ne sme s pogodbo razdeliti. Sicer pa mu ob izbiri prevzemnika kmetije ni potrebno upoštevati prednosti, ki jo ZDKZ uzakonja v 11. členu, ko opredeljuje prevzemnika kmetije med zakonitimi dediči. Zato so trditve, da je tožnica celo življenje delala na kmetiji, pravno nepomembne.

Veljavnost izpodbijane pogodbe po ZDKZ presoja sodišče (1. čl. ZPP), ne pa upravni organ.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala ugotovitev neveljavnosti izročilne pogodbe z dodatkom, sklenjene med toženima strankama 12.9.1989, in prepoved uživanja izročenih nepremičnin drugi toženi stranki. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stropnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji vztraja pri trditvi, da je bila toženka ob podpisovanju izpodbijane pogodbe pod vplivom močnih zdravil ter navaja, da še vedno hrani prazne stekleničke zdravila, ki ga je toženka jemala. Nadalje očita sodišču, da je ravnalo napak, ker ni pred zaslišanjem toženke iz razpravne dvorane napotilo toženca. Sodišči prve stopnje očita še, da je zavrnilo zaslišanje predlagane priče, ki bi pojasnila upravičenost razveljavitvenega zahtevka. Poudarja, da je celo življenje delala na spornem posestvu, da je pridobila zaupanje okolja in strokovnih organizacij. Pritožbenemu sodišču očita, da ni obrazložilo, zakaj sporna pogodba ne nasprotuje 24. čl. ZDKZ in zakaj je nepomembno, da je za toženca, ki sicer ima status kmeta, kmetijska dejavnost le dopolnilna, ker je zaposlen. Ker je pogodba nedopustna ni mogla biti potrjena pri občinskem upravnem organu v predhodnem postopku za vpis v zemljiško knjigo. Poudarja še, da se je tožnica morala zaradi nevzdržnih razmer zateči k hčerki.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (3.odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizijskemu sodišču predlaga, da revizijo zavrne kot neutemeljeno. Revizija ni utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da izročilna pogodba z dodatkom, sklenjena 12.9.1989 med toženima strankama, ni neveljavna. Omejitve razpolaganja s pogodbo o izročitvi zaščitene kmetije po 24. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev (kmetij) - v nadaljevanju ZDKZ - namreč po presoji revizijskega sodišča ne sežejo tako daleč, kot to meni tožeča stranka. Izročevalec zaščitene kmetije le-te (praviloma) ne sme s pogodbo razdeliti. Sicer pa mu ob izbiri prevzemnika kmetije ni potrebno upoštevati prednosti, ki jo ZDKZ uzakonja v 11. členu, ko opredeljuje prevzemnika kmetije med zakonitimi dediči. Zato so trditve, da je tožnica celo življenje delala na kmetiji, pravno nepomembne. Drugemu tožencu pa tudi ni moč očitati, da ni primeren prevzemnik kmetije samo zato, ker mu kmetijstvo predstavlja le dopolnilno dejavnost. Pridobljen status kmeta kaže, da ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom. Temu je potrebno dodati, da veljavnost izpodbijane pogodbe po ZDKZ presoja sodišče (1. čl. ZPP), ne pa upravni organ. Pristojnosti slednjega so po 4. odst. 22. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) omejene na preverjanje upoštevanja kategorije kmetijskega zemljišča, ki je predmet pogodbe, ter ustreznih formalnih pogojev glede pridobitelja kmetijskega zemljišča iz prvega območja (2. odst. 22. čl. ZKZ), oz. upoštevanja (ne)deljivosti zaščitene kmetije, upoštevaje okoliščine konkretnega razpolaganja (3. odst. 22. čl. ZKZ).

Zatrjevana nepravilnost pri zaslišanju prve toženke ni revizijski razlog (arg. a contrario 2. tč. 1. odst. 385. čl. ZPP). Prav tako ni revizijski razlog očitana zavrnitev zaslišanja priče v postopku pred sodiščem prve stopnje (3. odst. 385. čl. ZPP). Odločanje o dopolnjevanju dokaznega postopka je namreč sestavni del ugotavljanja dejanskega stanja.

Prav tako na drugačno presojo ne more vplivati vztrajanje tožeče stranke, da prva toženka ob podpisovanju sporne pogodbe zaradi zaužitih zdravil ni bila sposobna za razsojanje. Že zato ne, ker za takšno sklepanje ni nobene opore v dejanskih ugotovitvah izpodbijanih sodb. Drugačnih revizijskih trditev pa v revizijskem postopku, kot je bilo že pojasnjeno, ni moč preizkušati (3. odst. 385. čl. ZPP).

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393.čl.ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na 154. čl., 155. čl. in 166. čl. ZPP.