Jedro

Če je odločba o priznanju "svojstva CIV vojne" pravnomočna, ob reviziji kasnejše odločbe ni mogoče poseči v pravnomočno odločbo, čeprav bi bila nezakonita, saj velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 194-40/93-18 z dne 7.10.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je ob reviziji odpravila odločbi Sekretariata za občo upravo občine Novo mesto, obe št. 192-7/79 z dne 26.3.1980 in z dne 11.11.1991, s katerima je bil tožnici priznan status civilnega invalida vojne z 20 % invalidnostjo kot civilni žrtvi vojne, zavrnjen pa zahtevek za priznanje pravic po zakonu o civilnih invalidih vojne (v nadaljevanju CIV, Uradni list SRS, št. 8/78, RS, št. 38/90, 47/90) in sama odločila o stvari tako, da tožnici ni priznala statusa civilnega invalida vojne. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da status civilnega invalida vojne gre samo tistim osebam iz 2. člena zakona, ki so izpolnjevale pogoj najnižjega odstotka invalidnosti, določenega z zakonom. Tega pogoja tožnica ni izpolnjevala ne po zakonu iz leta 1978 (najmanj 60 % invalidnost) in ne po noveli zakona iz leta 1990 (najmanj 40 % invalidnost).

Tožnica v tožbi navaja, da ji je s pravnomočno odločbo z dne 26.3.1980 bil priznan status civilnega invalida vojne, vendar ji zaradi prenizkega odstotka invalidnosti ni bilo priznano varstvo po zakonu iz leta 1978. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in dodaja, da so brezpredmetne tožničine navedbe o pravnomočnosti odločbe iz leta 1980, ker se je status civilnega invalida po zakonu iz leta 1978 priznaval le tistim osebam, ki so imele organizem okvarjen najmanj za 60 %. Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je toženi stranki bila poslana v revizijo odločba št. 192-7/79 z dne 11.11.1991, katero je prejela 19.7.1993. Ob reviziji te odločbe je tožena stranka odpravila tudi odločbo istega prvostopnega organa, izdano 26.3.1980 pod isto opravilno številko. Z navedeno odločbo je bilo tožnici izrecno priznano "svojstvo 20 % civilnega invalida vojne", zaradi poškodbe dobljene v letu 1943, niso pa ji bile priznane pravice po zakonu, ker okvara organizma ni dosegala spodnje meje invalidnosti določene z zakonom. Tožnica zatrjuje, da je navedena odločba pravnomočna. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi se tožena stranka ob reviziji ukvarjala tudi s tem vprašanjem, čeprav bi to odločilno okoliščino morala preveriti pred odločitvijo. Po mnenju sodišča je namreč z navedeno odločbo po vsebini tožnici priznan temelj za uveljavljano pravico. Ugotovljeno dejstvo, da je tožnica poškodbo mehkih delov noge zadobila med vojno zaradi vojnih dogodkov, za katero je ocenjeno, da ji povzroča 20 % okvaro organizma, očitno tudi za toženo stranko ni sporno. Če je torej navedena odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (12. člen ZUP). Tožena stranka bo torej morala preveriti ali je navedena odločba iz leta 1980 pravnomočna, in če je pravnomočna jo tudi upoštevati dokler velja.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot republiška predpisa.

PRAVNI POUK: Zoper to sodbo je dovoljena pritožba na poseben senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani v 15 dneh po njenem prejemu. Pritožbo je možno vložiti pri tem sodišču neposredno ali po pošti, da pa se lahko tudi na zapisnik pri kateremkoli okrajnem sodišču.