Jedro

Ker mora biti tako pri navadni objektivni kumulaciji zahtevkov, kakor pri formalnem sosporništvu določena vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej, tožnik pa se ni ravnal po tem, si ni zagotovil pravice do revizije. Tožnikova nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta skupno za vseh pet zahtevkov in zoper vse tri tožence je tako v nasprotju z že omenjenim drugim odstavkom 41. člena ZPP. S takšnim ravnanjem je nastal položaj, kot da vrednost spornega predmeta sploh ni bila določena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je (pod I.) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da sta darilna pogodba, sklenjena dne 10.5.1999 med prvim tožencem in drugim tožencem, ter prodajna pogodba, sklenjena dne 5.5.1999 med prvim tožencem ter drugim tožencem in toženko, nični. Ugodilo pa je eventualnemu zahtevku in (pod II.) obe pogodbi razveljavilo in prvemu tožencu naložilo, naj s tožnikom sklene prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in prvostopenjsko sodbo v izreku pod II. tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti tej sodbi je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal vrhovnemu sodišču, naj sodbo spremeni tako, da zavrne pritožbo tožene stranke in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, ali pa v celoti ali delno razveljavi sodbi nižjih sodišč ali samo drugostopenjsko sodbo in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje.

Sodišče je vročilo revizijo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Če je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožnik je sicer v tožbi, s katero je postavil zahtevka za ugotovitev ničnosti darilne in prodajne pogodbe in za sklenitev prodajne pogodbe, navedel vrednost spornega predmeta 2,800.000 SIT. S pripravljalno vlogo z dne 3.5.2000 je postavil še eventualni zahtevek za razveljavitev obeh pogodb, pri čemer pa za ta zahtevek ni navedel vrednosti spornega predmeta. V tožbi je bila torej navedena skupna vrednost spornega predmeta za oba zahtevka - ugotovitveni (ničnost) in dajatveni (sklenitev pogodbe) in zoper oba toženca, pri čemer je toženka kot stranka zajeta le z ugotovitvenim zahtevkom, kar velja tudi za eventualni zahtevek. Za eventualni zahtevek pa, kot rečeno vrednosti sploh ni navedel. Če imajo zahtevi v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). V tej zadevi gre tako pri primarno postavljenih zahtevkih za uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago (navideznost pogodb in zato ugotovitev ničnosti ter sklenitvena dolžnost in zato dajatveni zahtevek). Gre torej za navadno objektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov (drugi odstavek 182. člena ZPP). Poleg tega pa gre za formalno sosporništvo na pasivni strani, ker gre le za bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago, pri čemer je toženka zajeta le z ničnostnim oziroma razveljavitvenim zahtevkom (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP). Ker mora biti tako pri navadni objektivni kumulaciji zahtevkov, kakor pri formalnem sosporništvu določena vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej, tožnik pa se ni ravnal po tem, si ni zagotovil pravice do revizije. Tožnikova nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta skupno za vseh pet zahtevkov in zoper vse tri tožence je tako v nasprotju z že omenjenim drugim odstavkom 41. člena ZPP. S takšnim ravnanjem je nastal položaj, kot da vrednost spornega predmeta sploh ni bila določena.

Revizija je tako vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, in zato je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Ker je ni zavrgel že sodnik sodišča prve stopnje, je moralo to storiti revizijsko sodišče (377. člen ZPP).

Z izrekom o zavrženju revizije je zajeta tudi negativna odločitev o priglašenih revizijskih stroških (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).