Jedro

Stranka lahko v primeru, ko je za opravo nekega procesnega dejanja določen rok, to dejanje opravi tudi zadnji dan roka. Za presojo utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravno odločilno le, ali se ji je kadar koli znotraj tega roka (četudi zadnji) dan pripetilo nekaj, kar ji je onemogočilo, da bi procesno dejanje opravila pravočasno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Toženec v pravočasni pritožbi navaja, da se ne strinja, da je imel na razpolago dvajset dni za vložitev odgovora na tožbo, preden se je poškodoval. Rok izteče zadnji dan in do takrat bi lahko pripravil svoj odgovor in ga oddal. Ocena sodišča, da je lahko kontaktiral s svojim pooblaščencem, ni pravno upoštevna, saj je pooblastilno razmerje nastalo kasneje. Sodišče bi moralo le presojati, ali je bil zadnji dan roka sposoben oddati in pripraviti odgovor na tožbo ali ne, česar iz zdravstvenih razlogov ni uspel narediti, saj je bil negiben in funkcionalno nezmožen. Sodišče je pri tem vezano na listinske dokaze. Če so okoliščine nastopile izven toženčeve sfere, so neodvrnljive, zato bi bilo treba njegovemu predlogu ugoditi. Iz listin namreč izhaja toženčeva nezmožnost opraviti procesno dejanje. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ima prav, da lahko stranka v primeru, ko je za opravo nekega procesnega dejanja določen rok, to dejanje opravi tudi zadnji dan roka. Za presojo utemeljenosti strankinega predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej pravno odločilno le, ali se ji je kadar koli znotraj tega roka (četudi zadnji dan) pripetilo nekaj, kar ji je onemogočilo, da bi procesno dejanje opravila pravočasno(1).

6. V obravnavanem primeru ni sporno, da je pritožniku rok za odgovor na tožbo tekel od 30. 3. in je iztekel 29. 4. 2015 ob 24.00, drugi toženec pa ga do takrat ni vložil. 7. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (red. št. 6) je pritožnik navedel, da ni mogel sestaviti in oddati odgovora na tožbo zaradi upravičenega vzroka - objektivnega in neodvrnljivega dogodka – saj se mu je poškodba, zaradi katere je bil od 14. 3. 2015 en mesec na bolniški, ponovila 29. 4. 2015 ter je bil negiben in operativno nezmožen opraviti kakršno koli procesno dejanje.

8. Sodišče prve stopnje je med drugim zapisalo (spodnji del 6. točke obrazložitve na 3. strani), da toženec ni izkazal, da je bil tega dne negiben. S tem se pritožbeno sodišče strinja. V zvezi s poškodbo s 29. 4. 2015 je namreč predložil samo potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela (prilogi B 1 in B 3), iz katerega pa izhaja samo to, da je šlo za poškodbo izven dela. Iz tega potrdila niti ni razvidno, za kakšno poškodbo je šlo niti da je povezana s prejšnjo, kar sodišču onemogoča presojo zakonskega besedila prvega odstavka 116. člena ZPP. Vzrok za zamudo mora biti namreč upravičen (bolezen/poškodba pa huda in nenadna)(2), sicer ni utemeljen. Drugi toženec te ugotovitve prvostopenjskega sodišča (tj. da ni dokazal, da je bil negiben) v pritožbi niti ne izpodbija, celo izrecno navaja, da je sodišče vezano na listinsko dokumentacijo, iz te pa, kot rečeno, to dejstvo ne izhaja. Ker drugi toženec ni uspel izkazati(3), da se je 29. 4. 2015 poškodoval tako, da odgovora na tožbo ni mogel vložiti, je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje iz teh razlogov pravilno zavrnjen.

9. Pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): O tem se je izreklo tudi že Ustavno sodišče. Glej odločbo Up 216/99 z 19. decembra 2000. Op. št. (2): Primerjaj galič, dr. A., Komentar ZPP, 1. knjiga, str. 490, poglavje „Bolezen“.

Op. št. (3): Mimogrede povedano: drugi toženec tudi navedel ni, kaj in kako si je pokodoval, da bi sodišče po splošnem vedenju lahko presodilo, ali šlo morda za objektivno nezmožnost, črpanje dejstev iz listin o prvi poškodbi (priloga B4) ter njihovo povezovanje z nezatrjevanimi ter neizkazanimi dejstvi o drugi poškodbi pa bi grobo kršilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, zapovedanem v pravdnem postopku.