Jedro

Tržni inšpektor lahko naloži stranki vrnitev cen na določeno raven samo tedaj, če ima za to pooblastilo v materialnem zakonu oz. če so v tem zakonu jasno določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega tržnega inšpektorata z dne 25.8.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi tržne inšpekcije medobčinskega inšpektorata občin ... z dne 19.7.1993, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora oblikovati drobnoprodajno ceno pšeničnega kruha na ravni, ki se je v skladu s predpisi oblikovala in uporabljala na tržišču na dan 1. junija 1993 ter, da je rok izvršitve takoj po prejemu odločbe. V obrazložitvi navaja, da je tržni inšpektor julija 1993, opravil v maloprodaji pregled oblikovanja drobnoprodajnih cen pšeničnega kruha in je pri tem ugotovil, da tožnik zaračunava v maloprodaji višje cene kruha kot so določene z uredbo o določitvi najvišjih cen moke in kruha (Ur. l. RS, št. 34/93), ki je začela veljati 26.6.1993 in jo je Vlada Republike Slovenije izdala na podlagi 5. člena zakona o cenah (Ur. l. RS, št. 1/91-I). V izpodbijani odločbi tožena stranka navaja, da je pravna podlaga za izdajo prvostopne odločbe, določba 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine Republike Slovenije ter republiških upravnih organih - zakon o sistemu državne uprave (Ur. l. SRS št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88 - ZSDUIS), ki določa, da če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost, da odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi, v ta namen uvede in vodi upravni postopek, izdaja upravne odločbe in izreka druge ukrepe, ki so potrebni.

Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka ni z ničemer pojasnila oziroma zavrnila pritožbenih navedb in je zato s tem kršila pravila upravnega postopka (2. odstavka 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Določilo 70. člena zakona o sistemu državne uprave, na katerega se tožena stranka v izpodbijani odločbi sklicuje, le na splošno pooblašča inšpektorje za izdajo odločb. Upoštevati bi bilo treba specialni predpis, v tem primeru zakon o tržni inšpekciji, ki pa v svojem 4. členu inšpektorja z ničemer ne pooblašča, da izda kakršnokoli upravno odločbo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in da se tožniku povrne nezakonito odvzeta "protipravno pridobljena korist", ki bi mu bila nezakonito odvzeta na podlagi morebitnega ukrepa izvršbe prvostopne odločbe pred pravnomočnostjo sodbe.

Tožena stranka ni odgovorila na tožbene navedbe, poslala pa je upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Tožbeni ugovor, da je tožena stranka kršila pravila upravnega postopka (2. odstavek 245. člena ZUP), ker v obrazložitvi odločbe ni z ničemer niti pojasnila niti zavrnila pritožbenih navedb, je po presoji sodišča utemeljen. Organ druge stopnje je dolžan meritorno obravnavati pravočasno pritožbo in v okviru pritožbenih navedb presoditi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe in v odločbi tudi obrazložiti, zaradi česa jih šteje za neutemeljene. V izpodbijani odločbi tožena stranka na navedbe, ki so pomembne za pravilno rešitev stvari, ni odgovorila, zato je kršila že omenjeno določbo ZUP. Pri tem sodišče še posebej opozarja na pritožbeno navedbo, ki se nanaša na rok izvršljivosti prvostopne odločbe, saj za tako odločitev upravni organ nima podlage niti v zakonu o tržni inšpekciji niti v ZUP. Sodišče se v celoti strinja tudi s tožbenim ugovorom, da 70. člen zakona o sistemu državne uprave in 4. člen zakona o tržni inšpekciji ne pooblaščata tržnega inšpektorja, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri nadzoru ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Po presoji sodišča nobeden od navedenih zakonov, na katere se tožena stranka sklicuje v izpodbijani odločbi, ne vsebuje materialne podlage za odrejanje posameznih vrst inšpekcijskih ukrepov. Pristojnosti tržnega inšpektorja na tem področju ureja le 7. člen zakona o tržni inšpekciji (Ur. l. SRS, št. 27/74 - ZTI), ki inšpektorju v zvezi s kršitvijo predpisov o cenah nalaga, da je dolžan vložiti ovadbo zaradi kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka oziroma, da je dolžan vložiti predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška. Posebnih določb o inšpekcijskih ukrepih na področju cen pa tudi ta zakon nima. Po presoji sodišča pa inšpekcijski organ svoje odločitve v zvezi s cenami ne more opreti samo na določbo prej omenjenega 70. člena zakona o sistemu državne uprave, če v materialnem predpisu nima pooblastila za navedene ukrepe na področju cen oziroma niso v njem jasno določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša. O tožbenem zahtevku glede povrnitve nezakonito odvzete "protipravno pridobljene premoženjske koristi" ki bi mu bila odvzeta na podlagi morebitnega ukrepa izvršbe, sodišče ni odločilo, saj tožnik ni predložil dokaza, da mu je bila taka korist odvzeta.

Ker sta glede na navedeno tako prvostopna kot tudi drugostopna odločba nezakoniti, je moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 2. odst. 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa na podlagi 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).