Jedro

Ko gre za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo, ima neposredni mejaš pravico udeležiti se postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 7.10.2003, izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na zadržanje izvršitve enotnega dovoljenja za gradnjo z dne 3.1.2000 odpravilo in v tem delu vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ostalem delu je tožbo zavrnilo.

Tožena stranka je z odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, spremenila izrek sklepa Upravne enote Gornja Radgona z dne 13.7.2001 tako, da je v izreku dodala točko 2, ki se glasi: "Zadrži se izvršitev enotnega dovoljenja za gradnjo z dne 3.1.2000", v preostalem pa je pritožbo tožeče stranke zavrnila. Prvostopni organ je z navedenim sklepom ugodil predlogu A.A. in dovolil obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo istega organa, s katero je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo, na podlagi katere je investitor - tožnik postavil reklamne roto panoje na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni na zemljiščih s parc. št. 12, 11 in 10 k.o... Obnova postopka je bila dovoljena na predlog predlagateljice A.A., in sicer, da se jo pritegne kot stranko v postopek za lokacijo panoja št. 4 v km 0,5 + 475 levo na izstopni smeri pred varovalno ograjo za robom parkirišča. Ugotovljeno je bilo namreč, da je investitor na podlagi pravnomočnega enotnega dovoljenja za gradnjo že postavil reklamne roto panoje, med drugim enega tudi na zemljišču s parc. št. 12 k.o... Predlagateljica obnove je lastnica sosednjega zemljišča, ki v postopku izdaje spornega enotnega dovoljenja ni sodelovala kot stranka. Iz listinskih dokazov izhaja, da sporni pano zakriva skoraj polovico čelne fasade njene stavbe.

Tudi sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), in da je bilo pravilno odločeno, da je bilo predlogu A.A. iz razloga nezmožnosti sodelovanja v postopku ugodeno. Nepravilna pa je odločitev tožene stranke v delu, ki se nanaša na zadržanje izvršitve enotnega dovoljenja za gradnjo. Po določbi 2. odstavka 272. člena ZUP sklep, s katerim se dovoli obnova postopka, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena. Obnova je bila v konkretnem primeru dovoljena le v omejenem obsegu, in sicer glede objekta roto panoja na lokaciji številka 4. Zato ni bilo podlage za zadržanje celotnega gradbenega dovoljenja, torej tudi za postavitev panojev, glede katerih ni bila predlagana obnova postopka. Pri ponovnem odločanju bo morala tožena stranka upoštevati, da je obnova postopka dovoljena le glede enega objekta, ki ga je mogoče samostojno obravnavati.

Tožeča stranka v pritožbi predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo. Navaja, da je na obravnavanih področjih prišlo do spremenjenega režima. Gre za območja mejnih prehodov, ki pa so se v času upravnega spora spremenili (vstop Slovenije v EU).

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet spora se nanaša na dovolitev obnove postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo, izdanega tožeči stranki kot investitorju za postavitev treh roto panojev na mednarodnem mejnem prehodu, ki je postalo pravnomočno 26.1.2001. Predlog je podala A.A. in je uveljavljala 9. točko 260. člena ZUP, to je razlog nemožnosti sodelovanja v postopku. Prvostopni organ je predlogu ugodil in dovolil obnovo postopka v obsegu, da se jo pritegne kot stranko v postopku, in sicer za lokacijo številka 4. Takšna odločitev je pravilna tudi po presoji pritožbenega sodišča. Navedeni obnovitveni razlog deluje sam po sebi in zadošča za obnovo postopka. Izhaja iz izkazanega pravnega interesa stranke oziroma pravice, da se udeležuje postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča predlagateljica kot lastnica sosednjega zemljišča ima pravico sodelovati v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo. Po določbi 42. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Pravilno se sodišče prve stopnje sklicuje tudi na Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki je veljal v času odločanja, ter prostorske izvedbene akte. Pravilno ugotavlja, da ti predpisi določajo pogoje za poseg v prostor, ki se tičejo tudi velikosti, lege objektov in podobno, kakor tudi vplivov na okolje. Predlagateljica obnove postopka kot neposredni mejaš investitorja ima zato pravico udeleževati se postopka, v katerem se odloča o dovolitvi predlaganega posega v prostor, saj v tem postopku varuje svoje pravice in pravne koristi, ki ji gredo na podlagi prostorskih predpisov. Ali pa poseg dejansko vpliva na pravice, bo ugotavljal pristojni organ v obnovljenem postopku, tako kot sta to pravilno navedla tožena stranka in sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Okoliščina,ki jo uveljavlja pritožba (sprememba v zvezi z vstopom Slovenije v EU) sama zase ne pomeni relevantnega dejstva v konkretnem primeru, ko gre za odločanje o obnovi na podlagi navedenega obnovitvenega razloga. Zato je vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.