Jedro

Ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenosti uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnosti in utemeljenosti upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je prva vloga, s katero lahko dolžnik nasprotuje v predlogu za izvršbo postavljenemu zahtevku za plačilo obveznosti. Ti ugovori niso omejeni zgolj na prerekanje obveznosti iz razloga ker obveznosti ni ali je ta manjša (npr. tako imenovana negativna dejstva, ugovor prenehanja obveznosti …), temveč tudi, da za sodno uveljavljanje zahtevka niso izpolnjene posebne predpostavke, če jih zakon tako določa. Ena od teh je določena tudi v četrtem odstavku 27. člena ZDOdv. Ta določa, da se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik. Navaja, da v danem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje postopka, ker ni bila spoštovana zahteva iz 27. člena ZDOdv, po kateri mora kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. To je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže. Zato nasprotuje odstopu zadeve v pravdo in zahteva zavrženje predloga za izvršbo. Zahteva tudi povrnitev vseh stroškov povezanih s sestavo pritožbe, kot tudi predhodno priglašenih.

3. Upnik na pritožbo dolžnika ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, za katerega je ocenilo, da je obrazložen ter nadaljnje odločanje o predmetni zadevi v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) prepustilo sodišču v pravdnem postopku.

6. Ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenosti uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnosti in utemeljenosti upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je prva vloga, s katero lahko dolžnik nasprotuje v predlogu za izvršbo postavljenemu zahtevku za plačilo obveznosti. Ti ugovori niso omejeni zgolj na prerekanje obveznosti iz razloga ker obveznosti ni ali je ta manjša (npr. tako imenovana negativna dejstva, ugovor prenehanja obveznosti …), temveč tudi, da za sodno uveljavljanje zahtevka niso izpolnjene posebne predpostavke, če jih zakon tako določa. Ena od teh je določena tudi v četrtem odstavku 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv). Ta določa, da se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, kot to določa prvi odstavek tega člena. To določbo je sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine spregledalo in dolžniku naložilo plačilo obveznosti, dolžnik pa jo je poleg drugih materialnih ugovorov uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listini. S tem ugovorom je izpodbijal sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je sodišče naložilo plačilo terjatve (prim. drugi odstavek 62. člena ZIZ).

7. V takem primeru pa zakon določa tudi vsebino odločitve izvršilnega sodišča – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in nadaljevanje postopka po pravilih zakona, ki ureja pravdni postopek. Drugačne odločitve izvršilno sodišče v tej fazi postopka ne more sprejeti – ni npr. podana izjema, ki jo zakon pozna pri arbitražnih sporazumih; prim. osmi odstavek 41. člena ZIZ.

8. Izrecno zatrjevan pritožbeni razlog ni podan. In ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških postopka, ki so nastali v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnik ni uspel s pritožbo, je sodišče ob uporabi šestega odstavka 38. člena ZIZ in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.