Jedro

Po izdaji dokončne odločbe ni več mogoče vložiti zahteve za priznanje lastnosti stranke, lahko pa tisti, ki bi moral biti udeležen v postopku kot stranka in mu ni bila dana možnost udeležbe, predlaga obnovo postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 118/98-14 z dne 5.7.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 3.3.1998. Z navedenim sklepom je tožena stranka zavrgla zahtevi tožeče stranke z dne 26.1.1998 in 28.1.1998 za priznanje lastnosti stranke v upravnem postopku. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožeča stranka zahtevala, da se ji prizna lastnost stranke v postopku za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti v smislu 6. točke 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD, Uradni list RS, št. 30/93).

Ta postopek, uveden na zahtevo gospodarske družbe J. - J., d.o.o. iz L., je bil končan z odločbo tožene stranke z dne 10.12.1997, ki je bila navedeni družbi vročena dne 10.12.1997. Ker je tožeča stranka zahtevi za priznanje lastnosti stranke vložila več kot en mesec po izdaji dokončne odločbe, sodišče soglaša s toženo stranko, da njene zahteve ni mogoče obravnavati, ker je prepozna. Zato je tožena stranka zahtevi pravilno zavrgla na podlagi 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Kot neutemeljen sodišče zavrača tožbeni ugovor o stvarni nepristojnosti tožene stranke za izdajo izpodbijanega sklepa. Ta je namreč v postopku odločanja v pritožbi družbe J.-J., d.o.o. zoper odločbo Upravne enote P. izdala dokončno odločbo.

Tožeča stranka v pritožbi sicer uveljavlja vse pritožbene razloge, (v nadaljevanju pa navaja, da se pritožuje predvsem zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava). Meni, da sodišče prve stopnje ni uporabilo ustrezne določbe ZUP. Navaja, da ima stranka pravico udeleževati se postopka in zahtevati vročitev odločbe, da bi lahko vložila vsa pravna sredstva, tudi izredna. Ni res, da je bil postopek končan z izdajo odločbe druge stopnje.

Postopek se konča z vročitvijo odločbe vsem strankam in ker odločba prve stopnje ni bila vročena vsem strankam, ni postala pravnomočna. S tem, ko ji sodišče ni priznalo lastnosti stranke v postopku, ji je odvzelo ustavno pravico do pritožbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpobijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o splošnem upavnem postopku - ZUP/86, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, je priznanje lastnosti stranke v upravnem postopku urejal v 139. členu. Ta je določal, da v primeru kadar pride med postopkom nekdo, ki dotlej ni bil stranka in zahteva, da se pripusti kot stranka, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka in izda o tem sklep. Iz navedene določbe izhaja, da se lahko zahteva za priznanje lastnosti stranke vloži med postopkom, dokler ni izdana odločba v upravni stvari. Po izdaji dokončne odločbe take zahteve ni več mogoče vložiti, lahko pa tisti, ki bi moral biti udeležen v postopku kot stranka, in mu ni bila dana možnost udeležbe, predlaga obnovo postopka.

Ker ni sporna ugotovitev, da je tožeča stranka zahtevo, da se ji prizna lastnost stranke in vroči odločba, vložila po izdaji dokončne odločbe, je pravilna odločitev tožene stranke o zavrženju zahteve in odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbe. Sodišče prve stopnje je utemeljeno in s pravilnimi razlogi zvarnilo tudi ugovor o stvarni nepristojnosti.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišča pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora poaziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena zavrnilo kot neutemeljeno.