Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 1166/2015

ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.1166.2015 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

preizkus ocene dela kriteriji javna uslužbenka
Višje delovno in socialno sodišče
26. maj 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka pri določitvi ocene tožničinega dela v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnica v letu 2013 del in nalog ni opravljala v skladu s pričakovanji delodajalca. Zato je ocena delovne uspešnosti tožnice za leto 2013, to je ocena zadovoljivo, pravilna in zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita sklep tožene stranke z dne 7. 3. 2014 in ocena iz ocenjevalnega lista z dne 24. 1. 2014; in da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške odmerjene po sodišču prve stopnje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 62,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka za izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo vlaga tožnica pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter procesnih kršitev. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da si tožnica sama ne določa obsega dela, pač pa ji ga odreja tožena stranka. Meni, da je iz dokaznega postopka mogoče ugotoviti, da je tožnica poleg svojega dela pretežni del leta 2013 nadomeščala odsotne sodelavke, o čemer pa nista nič vedela niti župan niti A.A., čeprav sta ji sama odredila dodatno delo nadomeščanja odsotnih sodelavk. Zatrjuje, da je bilo ocenjevanje v letu 2013 pristransko, kar je mogoče zaključiti iz okoliščine, da je le B.B. izpovedala, da je tožnica v letu 2013 nadomeščala odsotne delavke in poleg svojega dela opravljala tudi delo odsotnih delavk. Sodišče prve stopnje je kot glavne očitke tožnici pri letni oceni za leto 2013 navajalo slabo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in zamujanje rokov pri oddajanju poročil, vendar tožena stranka razen pavšalnih trditev ni predložila nikakršnih dokazov in sodišče je nekritično sledilo navedbam župana in A.A., ki je podrejen županu. Tožnica je v potrditev svojih navedb predlaga izvedbo dokazov, in sicer vpogled v letne ocene sodelavcev, saj je pri toženi stranki le ona in še en sodelavec ocenjena z oceno zadostno, vsi ostali pa z oceno prav dobro in odlično. Sodišče navedenemu dokaznemu predlogu ni sledilo, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Neutemeljeno letno oceno za leto 2013 je tožnica dokazovala tudi z okoliščino, da mora le ona po odredbi nadrejenih pisati dnevna poročila o svojem delu. Meni, da je le njej bilo odrejeno pisanje poročil, medtem ko je C.C., ki jih prav tako piše, vendar jih po vedenju tožnice na podlagi lastne iniciative in ji pisanje poročil ni bilo odrejeno s strani tožene stranke. Meni, da pisanje poročil dokazuje, da jo tožena stranka od trenutka, ko je pri naslovnem sodišču vložila tožbo zaradi nepravilne razporeditve, obravnava drugače kot njene sodelavce. Navaja, da nikoli ni bila niti ustno niti pisno opozorjena na izpolnjevanje delovnih obveznosti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki se uveljavlja v pritožbi in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 s sprem.) ter Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. RS, št. 51/2008 s sprem.), ki urejata ocenjevanje delovne uspešnosti javnih uslužbencev. Javne uslužbence se oceni enkrat letno, ocena pa je lahko po stopnjah odlična, zelo dobra, dobra, zadovoljiva in nezadovoljiva (2. člen Uredbe). Ocena je podvržena preizkusu pred komisijo (17.a člen ZSPJS). Veljavna ocena je ocena, s katero je bil uradnik seznanjen, v primeru zahteve preizkusa ocene pa ocena, ki je določena v preizkusu ocene pred komisijo (17.a člen ZSPJS).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožnica zaposlila pri toženi stranki dne 1. 6. 2012 in za šest mesecev dela v letu 2012 jo je župan ocenil z oceno zelo dobro (4) z obrazložitvijo, da novo zaposlenemu delavcu da priložnost, da se izkaže, napake pa se pripišejo začetnemu uvajanju. V ocenjevalnem obdobju leta 2013 pa jo je župan ocenil z oceno zadovoljivo (2). Tožnica je bila z oceno seznanjena, nato pa je zahtevala preizkus pred komisijo, ki je dne 7. 3. 2014 (B1) sprejela sklep, s katerim je zahtevo za preizkus ocene zavrnila kot neutemeljeno in potrdila oceno delovne uspešnosti. Tožnica je zoper navedeni sklep v 30-dnevnem roku uveljavljala sodno varstvo.

7. Sodišče prve stopnje je pri presoji ocene preizkusilo postavke, ki so se nanašale na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela, pri katerih je bila tožnica, kot izhaja iz ocenjevalnega lista za oceno delovne uspešnosti z dne 24. 1. 2014 (A1), ocenjena z oceno zadovoljivo, in sicer po vseh postavkah. Preizkusilo je očitke v zvezi s tožničinimi pomanjkljivostmi pri delu in v zvezi s tem zaslišalo tožnico, župana in priče A.A., B.B. in D.D.. Župan se je s svojim zaslišanjem skliceval na podrobno, pisno in argumentirano obrazloženo oceno zadovoljivo pri posameznih kriterijih (B1) in podrobno opisal, zakaj je tožnico pri posameznem kriteriju ocenil zadovoljivo, saj je glede na delovno mesto višjega svetovalca II in strokovno izobrazbo naloge izvajala pod pričakovanji. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo njegovi izpovedbi. V pretežnem delu sta njegovo izpoved potrdila tudi A.A. in D.D.. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so se pripombe nanašale predvsem na naloge, ki so se nanašale na krajevne skupnosti, na nepravočasno oddajo poročil zunanjih institucijam, zaradi katerih je prišlo do urgenc in da tožnica ni upoštevala Uredbe o upravnem poslovanju, prav tako pa je slabo sodelovala s sodelavci, kar je nenazadnje potrdila tudi sama. V zvezi z oceno zadovoljivo po posameznih postavkah je zaslišan župan pojasnil, da je bila ta ocena podana na področjih, na katerih je bilo ugotovljeno, da določene naloge niso bile opravljene oziroma niso bile opravljene v dogovorjenem obsegu in dogovorjenih rokih. Na navedeno naj bi opozarjal javno uslužbenko, vendar se je to večkrat ponovilo. Tudi priča B.B., ki tožnici ni bila formalno nadrejena (in na pričanje katere se sklicuje pritožba), je izpovedala, da ni spremljala tožničinega dela, razen glede poročil. Poročila pa je nekajkrat poslala z zamudo, na kar je bila opozorjena. Priča je tedaj tožnico tudi opozorila, da poročil ni oddala v roku. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je ocena sodišča že po naravi stvari omejena izključno na presojo ustrezne uporabe posameznih kriterijev, kot so predpisani v Uredbi, ne more pa nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek delavca k delovanju organa. Pritožbeno sodišče nima nobenega razloga za dvom v objektivnost ocenjevalca.

8. Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z vpogledom v letne ocene sodelavcev, saj ta predlagani dokaz za odločitev ni odločilen. Sodišče prve stopnje je namreč preizkušalo letno oceno tožnice za leto 2013 in ne ocene sodelavcev. Neutemeljeno letno oceno za leto 2013 pa je tožnica dokazovala tudi z okoliščino, da mora le ona po odredbi nadrejenih pisati dnevna poročila o svojem delu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila zahteva za pisanje dnevnih poročil podana šele od leta 2014 dalje, torej na letno oceno za leto 2013 ni moglo imeti vpliva. Sicer pa prav s pisanjem dnevnih poročil lahko delavec sam natančno prikaže povečan obseg dela, preobremenjenost ali morebitno nadomeščanje, kar je zatrjevala tožnica.

9. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pri določitvi ocene v celoti pravilno upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe. Glede na izpovedi prič je tako pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica v letu 2013 del in nalog ni opravljala v skladu s pričakovanji delodajalca. Navedeno utemeljuje oceno zadovoljivo. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, ki utemeljujejo tožničino oceno zadovoljivo v letu 2013, niso podani razlogi, da bi moralo dopolnjevati dokazni postopek z zaslišanjem še drugih predlaganih prič in je sodišče prve stopnje izvedbo ostalih predlaganih dokazov utemeljeno zavrnilo.

10. Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore tožnice ne odgovarja, ker za rešitev zadeve niso relevantni, saj sodišče presoja le tiste navedbe v pritožbi, ki so odločilnega razloga in navede le tiste razloge, ki jih upošteva po uradni dolžnosti, kot to določa 360. člen ZPP.

11. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo razlogov, iz katerih se izpodbija sodba sodišča prve stopnje, in tudi ne razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia