Jedro

Ni utemeljeno stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati na pravnomočno odločitev pritožbenega sodišča, ki se nanaša na glavno stvar, in nato odločiti o povrnitvi dodatnih stroškov postopka. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker je sodišče prve stopnje že dne 5. 9. 2018 izdalo sodbo, s katero se je končal postopek pred njim, je sodišče pravilno odločilo o dodatnih stroških postopka s sklepom z dne 24. 9. 2018.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožnik sam krije svoje stroške postopka v višini 214,75 EUR (stroški sodne takse ter pritožbe v predhodnem postopku pri delodajalcu).

II. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 117,04 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do izteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti še 214,75 EUR stroškov postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je tožnik s sodbo in sklepom opr. št. I Pd 81/2017 z dne 5. 9. 2018 uspel, pri čemer pa tožena stranka navaja, da se je zoper sodbo pritožila. Ker je odločitev o stroških odvisna od odločitve v glavni stvari meni, da je odločitev o stroških vse do odločitve o pritožbi zoper sodbo v glavni stvari pomanjkljiva in preuranjena. Zato predlaga razveljavitev sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Ni utemeljeno stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati na pravnomočno odločitev pritožbenega sodišča, ki se nanaša na glavno stvar, in nato odločiti o povrnitvi dodatnih stroškov postopka. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker je sodišče prve stopnje že dne 5. 9. 2018 izdalo sodbo, s katero se je končal postopek pred njim, je sodišče pravilno odločilo o dodatnih stroških postopka s sklepom z dne 24. 9. 2018. 6. Glede na to, da je pritožbeno sodišče s sodbo opr. št. Pdp 884/2018 z dne 4. 4. 2019 pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo ter odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, toženi stranki pa je dolžan povrniti njene stroške postopka, je bilo treba tudi glede dodatnih stroškov postopka pritožbi ugoditi in sklep spremeniti tako, da tožnik sam krije dodatne stroške postopka (3. točka 365. člena ZPP).

7. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožnik skladno s prvim odstavkom 154. člena in drugim odstavkom 165. člena ZPP dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je glede na vrednost predmetnega spora (214,75 EUR stroškov postopka), upoštevaje določbe Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) toženi stranki priznalo nagrado za pritožbo v višini 250 točk (tar. št. 15/4) ter 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) v višini 5 točk, skupaj torej 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako toženi stranki priznalo 117,04 EUR. Toženi stranki ni priznalo stroška za poročilo stranki, saj je ta postavka že zajeta v nagradi za pritožbo, niti nagrade v višjem znesku, saj je tožena stranka stroške priglasila glede na vrednost glavnega predmetnega spora (1.463,58 EUR), sklep pa se nanaša le na stroške postopka v sporni višini 214,75 EUR.