Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklepa o motenju posesti se ne more preizkusiti, če nima razlogov o odločilnem dejstvu - zadnjem posestnem stanju.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v tč I. zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da so toženke motile tožnika v posesti kmetijskega traktorja F. Š. ..., letnik 1980, neregistriranega, samonakladalne prikolice s kraticami SIP PR ..., traktorskega dvobrazdnega pluga, traktorskega čelnega nakladača s sprednjo žlico in vilami, s tem, ko so dne 12.2.2002 okrog 15.00 ure vse naštete stroje odpeljale iz gospodarskega poslopja pri stanovanjski hiši na naslovu K. ..., Š., neznano kam (izrek tč. 1), nadalje zahtevek, da so toženke dolžne nerazdelno vrniti tožniku v izreku pod tč. 1 navedene premičnine (tč. 2 izreka sklepa) in da so dolžne vzdržati se nadaljnjih posegov v pravice do posesti tožnika na stvareh na naslovu K. ..., Š. in se v primeru kršitve te prepovedi kaznujejo vsaka z denarno kaznijo po 800.000,00 SIT, vse pod izvršbo (tč. 3 izreka sklepa). Zavrnjen pa je bil tudi zahtevek v tč. 4, da so toženke dolžne povrniti tožniku pravdne stroške. V tč. II. izpodbijanega sklepa pa je sodišče tožeči stranki naložilo, da je dolžna povrniti toženi pravdne stroške v višini 434.232,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19.12.2006 dalje do plačila.
Tožnik se je zoper sklep sodišča prve stopnje pritožil. Sklep izpodbija v celoti. V laični pritožbi poudarja, da so toženke 12.2.2002 okrog 15.00 ure neupravičeno iz gospodarskega poslopja odpeljale v izreku sklepa navedene premičnine, ki jih je poleg drugih premičnin, ki so bile na kmetiji, imel ves čas v posesti. Opozarja tudi na izdano začasne odredbe z dne 25.2.2002, s katero je sodišče toženkam naložilo vrnitev premičnin. Vsi ti stroji so se uporabljali za obdelavo kmetije in so bili v zelo dobrem stanju, kar so potrdile tudi zaslišane priče. Premičnine, ki so bile neupravičeno odpeljane, so bile vredne 11.100,00 EUR in se tožnik nikakor ne more strinjati, da jih je prvotožena stranka prodala za odpad in zanje prejela 417,30 EUR. Pritožnik zanika. da se je 1.7.2000 odselil iz stanovanjske hiše na naslovu K. ..., Š. in da na tem naslovu ne živi več. Tudi ni res, da je oddajal hišo in hlev v najem ter pobiral najemnino. 23.6.2003 sklenjena pogojna sodna poravnava je bila razveljavljena, ker tožnik ni uredil prenosa kreditnih obveznosti, določenih v poravnavi. Tega pa ni storil, ker so mu bile 12.2.2002 odvzete navedene premičnine in prodane na odpad za 417,30 EUR. Tožnik predlaga sodišču druge stopnje, da ugodi pritožbi in upošteva začasno odredbo z dne 25.2.2002. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik ni navedel, iz katerega pritožbenega razloga izpodbija sklep sodišča prve stopnje, zato je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v skladu z določbo II. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku.
Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje; pri tem se ne upoštevajo pravica do posesti, pravni naslov posesti in dobrovernost posestnika. Tako določa 78. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki se glede na določilo 268. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) v danem primeru uporablja. Tudi Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 426. čl. določa, da se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Sodišče prve stopnje mora glede na navedeni zakonski določbi ugotoviti dve pravnoodločilni dejstvi, torej dejstvi, ki ustvarjata pravne posledice. Ti dejstvi sta: zadnje posestno stanje in nastalo motenje. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je imel traktor s priključki in samonakladalno prikolico ves čas v posesti, in za svoje trditve predlagal tudi dokaze. Toženke pa so zatrjevale, da je tožnik z odselitvijo 1.7.2000 opustil posest navedenih premičnin, in predlagale v zvezi s tem dokaze. Sodišče prve stopnje je dokaze izvedlo, zaradi nepopolne ocene dokaznega gradiva pa odločilnega dejstva, to je zadnjega posestnega stanja, ni obrazložilo. Izpodbijanega sklepa se zaradi tega ne more preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnem dejstvu, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče druge stopnje je zato moralo že iz tega razloga pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi določb 3.tč. 365. čl. v zv. s I. odst. 354. čl. in 366. čl. ZPP razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.