Jedro

Toženka je dovoljenje izdala preuranjeno. Toženka bi morala presoditi, ali Poročilo o emisiji hrupa v okolje, ki jo povzročajo zvočne naprave na shodih in prireditvah vsebuje vse podatke, ki jih mora vsebovati po Uredbi o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, in stranko z interesom pozvati, naj predloži poročilo, ki bo vsebovalo vse, kar Uredba zahteva, ter izdati tako dovoljenje, ki bi vsebovalo vse z Uredbo predpisane sestavine.

Ker izpodbijano dovoljenje vseh zahtevanih pogojev v izreku ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka in je akt iz tega razloga nezakonit. Odločitev, da je izpodbijana odločba nezakonita, še ne pomeni, da je podana protipravnost, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti. Glede na to sodišče sodi, da je treba v postopku odločanja o odškodnini ugotavljati tako temelj odškodninske odgovornosti kot tudi višino odškodnine. Pri tem je med strankama sporno, ali je bila čezmerna raven hrupa sploh presežena.

Ugotavljanje spornih dejstev glede temelja in višine bi ta upravni spor bistveno podaljšalo, zato je sodišče tožnike napotilo, da odškodninski zahtevek uveljavljajo v pravdi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se ugotovi, da je odločba občinske uprave Novo mesto, št. 354-6/2021-21 (612) z dne 10. 6. 2021, nezakonita.

II. Tožeče stranke se z zahtevkom za plačilo odškodnine napotijo na pravdo.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožečim strankam stroške tega postopka v višini 469,70 EUR EUR, v 15-ih dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višja stroškovna zahteva tožečih strank se zavrne.

IV. Stroškovni zahtevek tožene stranke se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo organizatorju prireditve A. (stranka z interesom) izdal dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom zaradi uporabe zvočnih naprav na javni prireditvi ... dne ... od 14.00 do 23.00 ure v Novem mestu, na Glavnem trgu pred Rotovžem (dovoljenje). Dovoljenje je dano pod pogoji, da bo prireditveni prostor postavljen skladno z grafičnim prikazom v Poročilu o emisiji hrupa v okolje, ki jo povzročajo zvočne naprave na shodih in prireditvah, št. 2112-21/92173-21/89SZAN z dne 26. 4. 2021 (Poročilo), da se na prireditvi uporabljajo širokopasovni zvočniki Meyer Sound 700HP: 2 x Meyer Sound CQ-1, širokopasovne enote, nazivna električna moč 1240 W na enoto, frekvenčno območje v prostem zvočnem polju: 40-16.000 Hz, 136 dBA SPL maks., 1 x Meyer Sound 700 HP, nizkotonske enote, nazivna električna moč 2250 W na enoto, frekvenčno območje v prostem zvočnem polju: 30-125 Hz, 139 dBA SPL maks., ki morajo biti nameščeni na višini, razdalji, lokaciji ter z usmeritvijo, kot je določeno v izreku odločbe. Organ je še odločil, da mora organizator raven zvočne moči vseh zvočnikov v III. območju varstva pred hrupom zmanjšati za 36 dBA v dnevnem obdobju, 41 dBA v večernem obdobju in 46 dBA v nočnem obdobju. Organizator prireditve mora v času prireditve zagotoviti, da bosta opis in shema nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč vidno pritrjena na zvočni napravi, ki morajo biti pritrjene tako, da se med prireditvijo ne bo spreminjala smer glavne osi zvočnikov ali razdalja med zvočniki in stavbami in varovanimi prostori, da celotna raven zvočnega tlaka zaradi uporabe zvočnih naprav v vseh smereh širjenja hrupa in ves čas trajanja prireditve ne sme povzročiti preseganja kritične dnevne in večerne obremenitve okolja s hrupom 80 dBA in kritične nočne obremenitve okolja s hrupom 75 dBA za III. območje varstva pred hrupom. Dovoljenje je izdano le za čas javne prireditve ... .

2. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je stranka z interesom A. vložil vlogo za izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev s hrupom. V nadaljevanju postopka, v katerem je bilo izvedenih več ustnih obravnav, ki so se jih udeležili tudi tožniki, je stranka z interesom k vlogi predložil Poročilo, ki ga je izdelal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in zdravje, Oddelek za zdravje Novo mesto (v nadaljevanju NLZOH). Iz Poročila izhaja, da v času uporabe zvočnih naprav na prireditvi na okolju in stanovalcih v objektih z varovanimi prostori kritična vrednost hrupa ne bo presežena od predpisane za III. območje varstva pred hrupom. Poročilo je izdelala pooblaščena organizacija, v pravilnost in skladnost le-tega organ ne dvomi. Tožniki za njegove nepravilnosti v nasprotju z Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uredba), niso podali nobenih dokazov, kot npr. z izvedeniškim mnenjem ali poročilom, ki bi ga izdelala strokovna institucija. Dodaja še, da ima po uradnih evidencah na Glavnem trgu stalno prebivališče in začasno prebivališče 152 oseb. Ker prireditvi nasprotujejo le trije prebivalci Glavnega trga, se organu pojavlja dvom v verodostojnost navedb tožnikov.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil, sklicujoč se na 94. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) ter Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uredba). Iz Poročila, na katerega je svojo odločitev oprl prvostopenjski organ, izhaja, da so bili pri meritvah in oceni uporabljeni vsi potrebni zakonski in podzakonski predpisi s tega področja. V točki 2.3 Poročila je tudi navedeno, kakšne zvočnike bo stranka z interesom uporabila na prireditvi, pri čemer bo kljub navedeni tehničnim zmožnosti dosega dBA raven zvočnih moči zvočnikov zmanjšana za 36 dBA, tako da v nobenem primeru dovoljen prag po Uredbi ne bo presežen.

4. Tožniki se z izpodbijano odločbo ne strinjajo. V tožbi navajajo, da so ves čas postopka zatrjevali, da Poročilo ne vsebuje bistvenih in ključnih podatkov, ki jih mora po Uredbi. Med drugim ne vsebuje opisa in sheme nastavitve zvočnih naprav na obratovalno električno moč, kar je obvezna sestavina po prvi alineji četrtega odstavka 6. člena Uredbe, in zato organ v dovoljenju ne more določiti nastavitve obratovalne električne moči na zvočnih napravah, kar kot obvezno sestavino izreka določa peta alineja petega odstavka 6. člena Uredbe. Kršen je bil tudi šesti odstavek 6. člena Uredbe. V izpodbijani odločbi stranki z interesom tudi ni bilo naloženo izvajanje meritev med prireditvami (sedmi odstavek 6. člena Uredbe). O teh odločilnih dejstvih dovoljenje nima razlogov, hkrati ni bilo odgovorjeno na ugovore tožnikov. Odločitev, da mora biti raven zvočne moči zvočnikov zmanjšana za določeno število dBA, je zato arbitrarna in samovoljna. S takimi kršitvami pravil postopka je kršena tudi pravica tožnikov iz 22., 14. člena Ustave, kot tudi 6. člen EKČP. Ker torej Poročilo ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, stranka z interesom s Poročilom ni izkazal, da v času prireditev kritične mejne vrednosti hrupa na fasadah stavb varovanih prostorov tožnikov ne bodo presežene. Iz Poročila ni razvidno, na kakšno obratovalno električno moč naj bi bile zvočne naprave nastavljene (prva in druga alineja četrtega odstavka 4. člena Uredbe). V Poročilu ni niti besede o obratovalni električni moči, ki je lahko izražena le v W (WATT). Ta podatek je ključen, ker se na podlagi tega določi maksimalna pogonska moč zvočnikov, s tem pa tudi hrup, ki ga povzročajo zvočne naprave in je izražen v dBA. Z določitvijo maksimalne obratovalne električne moči zvočnih naprav, ki jo organizator lahko uporablja, se določi pri kolikšni stopnji obratovalne električne moči zvočnih naprav še ne bodo presežene kritične vrednosti hrupa. Pogoji po šestem odstavku 6. člena Uredbe tako niso izpolnjeni (druga, četrta, peta, šesta alineja). Ker sestavo Poročila določa predpis, ki ga mora spoštovati tudi njegov izdelovalec, za ugotovitev, da le-to nima vseh sestavin, ni treba posebnega dokazila. Z opisanim ravnanjem je tožnikom kršena pravica iz prvega in drugega odstavka 94. člena ZVO-1, pravica do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave in pravice iz 8. člena EKČP. Tudi priložena ''opis in shema'' ne zadosti pogojem iz Uredbe, saj dejansko ne vsebuje podatka o obratovalni električni moči, na katero smejo biti zvočne naprave nastavljene v času prireditve. Poročilo je nestrokovno tudi zato, ker iz njega ni razvidno, da bi pri izračunu hrupa upoštevali tudi druge vire hrupa in hrup ozadja. Pri izračunu začetna stopnja hrupa ni in ne more biti nič dBA, zato Poročilo ne prikazuje realnega stanja celotne obremenjenosti okolja s hrupom, s tem pa tudi ne realne obremenjenosti najbolj izpostavljenih delov stavb z varovanimi prostori in posledično realne obremenjenosti stavb tožnikov. Prav zato je zagotovo prišlo do preseganja kritičnih obremenitev. Obe odločbi ne odgovorita na očitke tožnikov, da je lokacija Glavni trg zaradi bližine številnih varovanih stanovanj neprimerna za izvajanje prireditev in ima stranka z interesom na voljo prireditveni prostor 5 minut hoje stran na Novem trgu. Dovoljeni poseg v pravice tožnikov je tako povsem nesorazmeren. V resnici je na Glavnem trgu prijavljenih 50 stanovalcev in ne 152. Sicer pa organ ni ravnal v skladu s 44. in 143. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj ni povabil nobenega od stanovalcev varovanih prostorov k udeležbi v postopku, čeprav je nazivna električna moč predvidenih zvočnikov tako visoka, da so po podatkih Poročila vsa stanovanja in stanovalci na Glavnem trgu v območju, v katerem bi bila ob polni moči zvočnikov presežena najvišja dovoljena raven hrupa 50 dBA za noč, pri večini pa tudi dovoljena dnevna raven 60 dBA za dan za III. območje varstva pred hrupom in imajo tako izkazan interes za udeležbo v postopku.

5. Tožniki so še opozorili, da gre pri izdaji tovrstnih dovoljenj za izjemo po 94. členu ZVO-1. Dokazno breme, kot jasno izhaja iz Uredbe, je na strani organizatorja prireditve. Da gre za izjemo, določa tudi Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uredba 2) s Prilogo 1. Meje so določene v Prilogi 1 zato, ker je izpostavljenost hrupu, ki presega navedene vrednosti, zdravju škodljiva. Možnost izdaje dovoljenj ni številčno neomejena, zato so tožniki tudi zahtevali, da organ preveri število že izdanih dovoljenj in z njimi dovoljenih prireditev v letu 2021. Ker organ tega ni preveril, je bil kršen prvi in drugi odstavek 94. člena ZVO-1. Posledično je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Drugostopenjski organ bi moral zato njihovi pritožbi ugoditi in dovoljenje odpraviti ter zahtevo stranke z interesom za izdajo dovoljenja zavrniti. Zato je tudi odločitev v drugostopenjski odločbi nezakonita in imajo tožniki pravni interes za ugotovitev nezakonitosti odločitev organov toženke, saj je bila s temi protipravnimi ravnanji tožnikom povzročena premoženjska škoda v višini priglašenih stroškov na vlogi z dne 7. 4. 2021 in pritožbi. Tožniki zato zahtevajo, da se toženki naložijo v plačilo vsi stroški, kot iz vloge z dne 7. 4. 2021 in v pritožbi, v skupni višini 779,67 EUR. Če sodišče temu ne bo ugodilo, naj ugodi podrejenemu zahtevku in odpravi odločitev o stroških postopka v 2. točki izreka drugostopenjske odločbe in zadevi vrne v tem obsegu v ponovni postopek.

6. S svojo odločitvijo bo naslovno sodišče preprečilo bodoče ponovno enako nezakonito in nepravilno odločanje toženke v podobnih zadevah. S tem je tudi izkazana pravna korist tožnikov za izdajo ugotovitvene sodbe. Pravno korist imajo tožniki tudi zato, ker od toženke zahtevajo plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnikom povzročila toženka. Z izdanima odločbama je dovolila trpinčenje tožnikov s protipravnim čezmernim hrupom zvočnih naprav. S sodbo na podlagi te tožbe bo ugotovljena nezakonitost dovoljenja, kar bo pravni temelj za priznanje odškodnine tožnikom. V pravdnem postopku bodo tožniki odškodnino zahtevali nerazdelno tudi neposredno od vseh uradnih oseb po 26. členu Ustave. Z odločbama je bila tožnikom povzročena nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti in zaradi okrnitve osebnostnih pravic, kar podrobneje opišejo. Podani so vsi elementi odškodninske odgovornosti. Tožniki škodo za vsakega ocenjujejo v višini 1.000,00 EUR, z rokom plačila 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predlagali so, da sodišče ugotovi nezakonitost obeh odločb, toženki naloži plačilo odškodnine v višini 1.000,00 EUR za vsakega tožnika. Uveljavljajo tudi povračilo stroškov postopka.

7. Toženka je v odgovoru na tožbo primarno izpostavila, da je Poročilo izdelala pooblaščena oseba, to je izdelano v skladu z veljavno zakonodajo in je delo strokovnjakov s specifičnega področja. Ni bilo razlogov, da bi organ dvomil v njegovo verodostojnost. Poročilo je podlaga za izdajo dovoljenja, saj vsebuje ugotovitve po Uredbi in ZVO-1. Omejitev iz Poročila, ki je povzeta v izreku, zagotavlja, da prag po Uredbi ne bo nikoli presežen. Na podlagi izvedenega vrednotenja (opravljenega na podlagi vseh podatkov v zvezi s prireditvijo) se pridobijo strokovni podatki, s katerimi prvostopenjski organ sam ne razpolaga, so pa podlaga za izdajo dovoljenja. Iz Poročila tako med drugim izhaja, da kritične obremenitve okolja zaradi začasne emisije hrupa v okolju na višinah 4 in 8 m ne bodo presežene na mestih ocenjevanja hrupa. To so tudi grafično podkrepili. Dovoljenje je bilo izdano pod omejitvami iz Poročila ravno zato, ker so v njem s strani strokovno usposobljenih oseb ugotovljene in navedene omejitve, s katerimi je izvedba prireditve skladna z zakonodajo. Poročilo vsebuje vse podatke iz 6. člena Uredbe (str. 5, 6, 17). Iz tega je razviden tudi opis zvočnih naprav in shema postavitve (slika 2 in Priloga 2 Poročila). Uredba ne določa izrecno, na kakšen način opredeliti vrednosti, prav tako v Uredbi ni jasno določena korelacija med ravnijo zvočne moči in obratovalno električno močjo zvočne naprave. To pomeni, da je kritično obremenitev okolja, ki služi pravilno izdanemu dovoljenju, mogoče ugotoviti na več načinov, še zlasti ob upoštevanju pomena izrazov v Uredbi. Obratovalna električna moč, ki jo Uredba omenja v 6. členu, je določena iz nazivne električne moči, pri čemer je končna vrednost izražena v dBA (z uporabo zvočne moči), kot to določa Priloga 1 Uredbe. Tehniki za mešalnimi mizami preko naprav tehnično regulirajo jakost hrupa ter s pomočjo nastavitev in kurzorjev uravnavajo jakost med električno močjo in ravnijo hrupa. Nadzor nad zvočnimi napravami in jakostjo hrupa v decibelih (dBA) je obveznost prireditelja. Za zdravje in počutje ljudi je pomembna zvočna moč (moč zvoka), torej tisto, kar se sliši iz zvočnika, in ne nazivna električna moč. Poročilo tako ni nepopolno. Dodala je še, da so takšna poročila podlaga za izdajo dovoljenj drugod po Sloveniji. Za kakšen način ocenjevanja hrupa gre, je odvisno od tega, ali je v občini določen prireditveni prostor iz 11. člena Uredbe. To pomeni, da v predmetni zadevi niso prišle v poštev meritve hrupa, temveč se je izpostavljenost hrupu ocenjevala z izračunom emisije zvoka iz zvočnikov. Kot dokaz je toženka predlagala zaslišanje B. B., ki je predmetno Poročilo izdelal. Tudi ne drži navedba tožnikov o omejitvi števila izdanih dovoljenj. Edina omejitev je določena v devetem odstavku 6. člena Uredbe. Toženka jo razlaga v korist stanovalcev varovanih stanovanj in sicer tako, da se dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom istemu organizatorju za prireditev na istem mestu lahko v obdobju šestih mesecev izda za največ šest prireditev. Takšna so tudi priporočila MOP. Podatki, ki so jih pridobili tožniki, pa se nanašajo na število prireditev različnih prirediteljev na različnih prostorih občine. Gre za celotno število vseh izdanih dovoljenj v celotni občini.

8. Zahtevek za povračilo škode je po presoji toženke neutemeljen, že zato, ker je bila prireditev izvedena skladno z dovoljenjem, ki je bilo zakonito. Navedbe tožnikov o znerviranosti, jezi, itd. so neizkazane, navedene zgolj za potrebe tega postopka. Tožniki neprestano in nerazumljivo nasprotujejo prireditvam v občini, ne glede na obliko in način izvedbe prireditev, zato morebitno slabo počutje izvira iz njih samih. Za različne dogodke navajajo enako škodo, ki naj bi jo utrpeli (vpogled v I U 1327/2021). ... vsebuje dejavnosti, kot so grafitiranje, tržnico, predstavitev projektov, otroške delavnice, itd., glasba je vključena le pri določenih aktivnostih, zato so navedbe tožnikov nedvomno pretirane. O tem bo vedel izpovedati direktor A. C. C. Predlagala je, da sodišče po izvedbi dokazov v celoti zavrne tožbeni zahtevek, tožnikom pa naloži plačilo stroškov postopka.

9. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da je prireditev izpeljala v skladu s Poročilom in imela izpolnjene tudi vse ostale pogoje. Povzame časovnico prireditve, pri čemer je izpostavil, da grafiter ... ni imel ob ustvarjanju v svoji bližini nobene zvočne naprave, enako velja za čas Tržnice in otroških delavnic. Med 16:00 in 19:00 je potekal sprevod mestnih godb, pri čemer godbe ne uporabljajo zvočnih naprav in se je mikrofon uporabljal le za napoved nastopajočih. Med 20:00 in 22:00 je potekala projekcija dokumentarnega filma s predvsem slovensko ljudsko glasbo in nekaj narodnozabavne glasbe. Vse zvočne naprave so se ugasnile ob 22:00. Tožniki so s priglasitvijo stranske udeležbe ovirali že izvajanje vseh dosedanjih prireditev v centru Novega mesta. Zato je stranka z interesom pričela s pridobivanjem dovoljenja za to prireditev že v januarju 2021, da je dobil pravnomočno (točno: dokončno - op. sod.) dovoljenje 16. 8. 2021. Iz tega se lahko sklepa, da tožniki načrtno zavirajo organizacijo dogodkov v Novem mestu. Dogodek je za obiskovalce brezplačen in družbeno koristen, organizator pa se na nobeni točki ni mogel okoriščati na račun zdravja stanovalcev Glavnega trga, katerim je prireditev tudi namenjena.

10. Tožniki so sodišču posredovali še pripravljalno vlogo, v kateri so opozorili na sodbo, I U 1613/2020 z dne 10. 3. 2022. Toženka je za prireditev ... izdala enako dovoljenje z dne 22. 12. 2022, v katerem spet ni določeno, na kakšno obratovalno moč morajo biti zvočne naprave nastavljene, da kritične obremenitve s hrupom ne bodo presežene, ter ponovno ne vsebuje opisa in sheme nastavitve na električno obratovalno moč in to kljub izrecnemu opozorilu tožnikov ter točki 34 obrazložitve sodbe, I U 1613/2020. Posledica zadnje nove odločitve je bil hrup, ki je vse dni prireditve krepko presegal kritične obremenitve na stavbi tretjega tožnika ..., za večer za cca. 9, v nočnem času celo za 20 dBA, na stavbi prvih dveh tožnikov, ki je oddaljena od zvočnih naprav cca. 60 m, pa v nočnem času za 3,5 do 6,9 dBA. To dokazujeta priloženi poročili o stanju hrupa v okolju pooblaščenega izvajalca meritev z dne 13. 1. 2023. Tožnikov ni zaščitila niti občinska inšpektorica. Ta je opravila inšpekcijski pregled tretji dan prireditve in v zapisniku z dne 30. 12. 2022 ni ugotovila nobenih kršitev, ampak celo, da sta opis in shema zvočnikov na obratovalno električno moč vidna, čeprav ju ni bilo in ju tudi na fotografijah ni.

**Glavna obravnava**

11. Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo, ki so se je udeležile vse stranke. Te so vztrajale pri svojih navedbah in dokaznih predlogih. Toženka je dodatno še navedla, da je kljub sodbi, I U 1613/2020 z dne 10. 3. 2022, dovoljenje zakonito in v skladu z Uredbo. Navedbe tožnikov, ki se nanašajo na prireditev ..., pa so v tem upravnem sporu, kjer je predmet presoje pravilnost izpodbijanega dovoljenja, nerelevantne.

**Dokazni postopek**

12. V dokaznem postopku je sodišče prebralo vse listine v upravnem spisu, med drugim prvostopenjsko odločbo, št. 354-6/2021-21 (612) z dne 10. 6. 2021, drugostopenjsko odločbo, št. 354-39/2021-2(403) z dne 16. 8. 2021, poročilo o emisiji hrupa v okolje, ki ga povzročajo zvočne naprave na shodih in prireditvah, št. 2112-21/92173-21/89SZAN z dne 26. 4. 2021, pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo s prilogami k pritožbi tožnikov, vlogo tožnikov z dne 17. 4. 2021, izjavo tožnikov z dne 19. 5. 2021, druge vloge tožnikov, zapisnike o narokih ustne obravnave, zahtevo stranke z interesom z izdajo dovoljenja s podatki o vročitvi odločb, seznam objavljenih prireditev z nazivom ... in mnenje MOP.

13. Sodišče ni izvedlo naslednjih dokaznih predlogov tožnikov: - pribave seznama pri Občinski upravi Novo mesto glede vseh v letu 2021 izvedenih prireditev in izdanih dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom zaradi uporabe zvočnih naprav na prireditvah, - pribave spisov Občinske uprave Novo mesto, št. 354-5/2021, št. 354-23/2021, in, št. 354-15/2021, v katerih so bila izdana istovrstna dovoljenja, - zaslišanja tožnikov, - vpogleda in pribave spisa I U 1613/2020 (razen sodbe in sklepa, I U 1613/2020 z dne 10. 3. 2022 - op. sod.), - vpogleda v dovoljenje, št. 35417-50/2022-22 (629) z dne 22. 12. 2022, - vpogleda v dve poročili o stanju hrupa v okolju z dne 13. 1. 2023, - vpogleda v zapisnik občinske inšpektorice z dne 30. 12. 2022 s fotografijami.

14. Sodišče ni pribavljalo seznama vseh v letu 2021 izvedenih prireditev in izdanih dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom zaradi uporabe zvočnih naprav na prireditvah in spisov Občinske uprave Novo mesto, št. 354-5/2021, št. 354-23/2021, in, št. 354-15/2021, z izdanimi istovrstnimi dovoljenji, in spisa, I U 1613/2020, ker gre v primeru za presojo pravilnosti izpodbijanega dovoljenja, zato so ti dokazi, ker se nanašajo na druge dogodke, nerelevantni.

15. Zaslišanja tožnikov sodišče ni izvedlo, ker so tožniki ta dokaz predlagali v zvezi z dokazovanjem dejstev, ki se nanašajo na njihov adhezijski zahtevek, o katerem sodišče ni odločalo.

16. Sodišče tudi ni izvedlo dokaza z vpogledom v dovoljenje, št. 35417-50/2022-22 (629) z dne 22.12. 2022, v dve poročili o stanju hrupa v okolju z dne 13. 1. 2023 in v zapisnik občinske inšpektorice z dne 30. 12. 2022 s fotografijami, ker gre za dokaze, ki so nastali po izdaji izpodbijanega akta. Sodišče namreč presoja dejansko in pravno stanje zadeve v trenutku izdaje izpodbijanega akta (6. člen ZUP v zvezi s 30. členom ZUS-1).

17. Tožniki so iz previdnosti grajali zavrnitev dokaznih predlogov kot kršitev načela kontradiktornosti. Sodišče ugovor tožnikov zavrača iz zgoraj povedanih razlogov.

18. Sodišče ni izvedlo naslednjih dokaznih predlogov toženke: - zaslišanja B. B., - zaslišanja C. C., - vpogleda v spis I U 1327/2021. 19. Sodišče ni zaslišalo B. B., izdelovalca Poročila, ki naj bi izpovedal, da to vsebuje vse zahtevane podatke po Uredbi in da so taka vsa poročila za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, saj o pravilni uporabi predpisa odloča sodišče, zato gre za neprimeren dokaz.

20. Sodišče tudi ni zaslišalo zakonitega zastopnika stranke z interesom C. C., ki naj bi izpovedal o poteku prireditve oziroma o hrupu med njenim izvajanjem, in ni vpogledalo v spis I U 1327/2021, vse v zvezi z uveljavljanjem odškodnine tožnikov. Gre namreč za nerelevantna dokaza, saj - kot že povedano - sodišče o adhezijskem zahtevku tožnikov ni odločalo.

21. Toženka je ugovarjala zavrnitvi dokaznega predloga z zaslišanjem B. B., ker bi predlagana priča znala pojasniti, na kakšen način je izdelala poročilo in da je upoštevala določbe Uredbe. Kot že povedano: gre za vprašanje uporabe predpisa, o čemer odloča sodišče. 22. Sodišče ni odločalo kot o dokaznem predlogu tožnikov o vpogledu v sodbo in sklep, I U 1613/2020 z dne 10. 3. 2022, ker gre za pravo.

**K I. točki izreka:**

23. Tožba je utemeljena.

24. V primeru gre za presojo zakonitosti dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, izdanega za čas prireditve ..., dne ... od 14.00 do 23.00 ure, v Novem mestu, na Glavnem trgu pred Rotovžem, pod v izreku navedenimi pogoji. Organ se je pri tem oprl na 94. člen ZVO-1. 25. Prvi odstavek 15. člena ZVO-1 določa, da je poseg v okolje dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve. Izjemo od tega pravila določa 94. člen ZVO-1, po katerem lahko pristojni organ občine za javne shode in javne prireditve po predpisih o javnih zbiranjih izda dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom (prvi odstavek). Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se ne izda, če bi začasna ali občasna čezmerna obremenitev lahko povzročila kritično obremenitev okolja (drugi odstavek).

26. Za izvajanje te določbe je bila sprejeta Uredba. Ta določa kritične obremenitve okolja zaradi začasne emisije hrupa v okolje, ki jih povzročajo zvočne naprave na shodih in prireditvah, način in pogoje njihove uporabe ter način in pogoje uporabe zvočnih naprav ter druge ukrepe, ki jih morajo za njihovo uporabo izpolnjevati organizatorji shodov in prireditev, z namenom, da med shodom ali prireditvijo zaradi uporabe zvočnih naprav hrup ne presega kritičnih obremenitev okolja, določenih s to uredbo (1. člen). Cilj Uredbe je torej preprečiti, da bi obremenitev okolja s hrupom presegla mejo, ki je še sprejemljiva za zdravje ljudi in varnost premoženja.

27. Za dosego tega cilja Uredba v 6. členu določa, da je treba k vlogi za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom priložiti poročilo o emisiji hrupa v okolje, katerega izdelavo mora zagotoviti organizator prireditve in iz katerega morajo biti razvidni: - opis in shema nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč, - način pritrditve opisa in sheme iz prejšnje alinee na zvočno napravo in - mesto namestitve posameznega zvočnika ter višino njegove namestitve glede na površino prostora, kjer poteka prireditev, in smeri glavnih osi zvočnikov (četrti odstavek). V dovoljenju za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom pristojni občinski organ določi: - odgovorno osebo organizatorja prireditve, - kraj prireditve, - čas poteka prireditve, - čas začetka in konca uporabe zvočnih naprav, - vrsto in število zvočnih naprav, število zvočnikov posamezne zvočne naprave in nastavitev obratovalne električne moči na zvočnih napravah, - opis in shemo nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč, - način pritrditve opisa in sheme iz prejšnje alinee na zvočno napravo in - mesto namestitve posameznega zvočnika ter višino njegove namestitve glede na površino prostora, kjer poteka prireditev, in smeri glavnih osi zvočnikov (peti odstavek).

28. Priloga 1 k Uredbi določa kritične obremenitve okolja zaradi občasne emisije hrupa v okolje za obdobje dneva, večera in noči, med drugim tudi za III. območje varstva pred hrupom (kamor sodijo tudi varovani prostori - območje stanovanj, kjer prebivajo tožniki).

29. Tožniki kot poglavitno ugovarjajo, da Poročilo in posledično dovoljenje ne vsebujeta vseh sestavin, kot bi jih po Uredbi morala vsebovati. Sodišče se s tožniki strinja, kot se je z njimi strinjalo v tem delu že v sodbi, I U 1613/2020 z dne 10. 3. 2022. 30. Kot že povedano zgoraj, sta po četrtem odstavku 6. člena Uredbe opis in shema nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč ter način pritrditve tega opisa in sheme na zvočno napravo obvezni sestavni del poročila, po petem odstavku tega člena pa organ v dovoljenju določi tudi nastavitev obratovalne električne moči na zvočnih napravah, opis in shemo nastavitve na to moč ter način njune pritrditve na zvočno napravo. Po šestem odstavku 6. člena Uredbe pristojni občinski organ izda dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če je iz poročila o emisiji hrupa v okolje med drugim razvidno tudi, da je nastavitev na obratovalno električno moč, za katero se zahteva izdaja dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, na zvočnih napravah vidna in čitljivo označena in je predlog opisa in sheme nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč in predlog njune pritrditve na zvočno napravo jasno opisan in izvedljiv.

31. Da so obratovalna električna moč, ki je po 5. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe največja električna moč, izražena v deležu nazivne električne moči, ki je lahko na podlagi dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom za uporabo zvočne naprave dovedena zvočniku ali več zvočnikom, priključenim na zvočno napravo, shema nastavitve naprave na to moč in način njene pritrditve na napravo, podatki, ki so nujni del Poročila in dovoljenja, izhaja tudi iz 9. člena Uredbe. Ta določa, da opis in shemo nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč zagotovi organizator prireditve kot sestavni del poročila o emisiji hrupa v okolje, potrdi pa ga pristojni občinski organ ob izdaji dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom (drugi odstavek). Shema nastavitve zvočne naprave na obratovalno moč ni potrebna le, če je obratovalna električna moč enaka nazivni električni moči; v tem primeru je na opisu nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč treba navesti podatek o nazivni električni moči zvočne naprave (četrti odstavek).

32. Na 5. strani Poročila (pod točko 2.3 Ozvočenje prireditve) so navedene le nazivne pogonske moči zvočnikov, torej največja električna moč, ki je dovedena zvočniku ali več zvočnikom, priključenim na zvočno napravo (4. točka prvega odstavka 3. člena Uredbe) (za širokopasovni zvočnik Meyer Sound CQ-1 1240 W na enoto in za nizkotonski zvočnik Meyer Sound 700HP 2250 W na enoto). V sklepni oceni (str. 17 Poročila) za prireditev ... je navedeno, da je treba raven zvočne moči vseh zvočnikov zmanjšati v dnevnem obdobju za 36 dBA, v večernem obdobju za 41 dBA in v nočnem obdobju za 46 dBA, pri čemer kritične obremenitve okolja zaradi občasne emisije hrupa v okolje na višinah 4 in 8 m ne bodo presežene na mestih ocenjevanja ravni hrupa, v dnevnem obdobju za 55 dBA v dnevnem obdobju in 60 dBA v večernem obdobju. Ne drži, da se opis zvočnih naprav in shema postavitve nahajata na sliki 2 Poročila in Prilogi 2. Na sliki 2 Poročila je razvidna postavitev odra in zvočnih enot ter usmerjenost zvočnih enot na Glavnem trgu pred mestno hišo, torej postavitev in usmerjenost ozvočenja in ne shema nastavitve zvočnih naprav na obratovalno električno moč. V Prilogi 2: Emisije hrupa v okolje v času prireditve ... (in prireditve ...) pri zmanjšani ravni zvočne moči zvočnikov na višini 4 m pa je prikazana Prostorska porazdelitev hrupa na višini 4 m v okolici prireditvenega prostora pri zmanjšani ravni zvočne moči za 36 dBA in Prostorska porazdelitev hrupa na višini 4 m v okolici prireditvenega prostora pri zmanjšani ravni zvočne moči za 41 dBA. Ker Poročilo podatka o obratovalni električni moči oziroma nastavitvi nanjo ne vsebuje, je jasno, da tudi sheme nastavitve na tako moč in način njene pritrditve na napravo ne more vsebovati. Posledično tudi izpodbijana odločba nima navedenih sestavin o nastavitvi obratovalne električne moči na zvočnih napravah, opisa in sheme nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč ter načina pritrditve tega opisa in sheme na zvočno napravo.

33. Kot izhaja iz izjav tožnikov in toženke v tem postopku, med strankama niti ni sporno, da dovoljenje tega podatka ne vsebuje, saj toženka ne trdi, da je obratovalna moč navedena, ampak zatrjuje, da glede na to, da je Poročilo izdelala pooblaščena oseba - strokovna institucija (NLZOH), ne dvomi v njegovo verodostojnost, kot tudi, da vsebuje vse sestavine po Uredbi. Kot je že navedlo sodišče v sodbi, I U 1613/2020 z dne 10. 3. 2022, Poročilo v tem postopku ne predstavlja izvedeniškega mnenja, saj je bilo izdelano po naročilu stranke z interesom, ki ga je priložil k svoji vlogi po pozivu organa. To pomeni, da bi morala toženka preveriti, ali poročilo vsebuje vse podatke, potrebne za odločitev. In tudi v primeru, če bi šlo za izvedensko mnenje, je organ dolžan ugotovitve izvedenca oziroma strokovnjaka preizkusiti (139. člen ZUP).

34. Glede na povedano sodišče sodi, da je toženka dovoljenje izdala preuranjeno. Toženka bi morala presoditi, ali Poročilo vsebuje vse podatke, ki jih mora vsebovati po Uredbi, in stranko z interesom pozvati, naj predloži poročilo, ki bo vsebovalo vse, kar Uredba zahteva, ter izdati tako dovoljenje, ki bi vsebovalo vse z Uredbo predpisane sestavine. Po 213. členu ZUP mora namreč izrek vsebovati vse pogoje, ki so določeni v zakonu in so povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Četudi pogoje v obravnavanem primeru določa uredba in ne zakon, pa zakon določa ustrezno pooblastilo izvršilni veji oblasti, da take pogoje določi v podzakonskem aktu. Ker izpodbijano dovoljenje vseh zahtevanih pogojev v izreku ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka in je akt iz tega razloga nezakonit. 35. Tudi v že citirani sodbi, I U 1613/2020, je sodišče opozorilo, da je možno izdati dovoljenje tudi brez podatka o obratovalni električni moči zvočnih naprav. To izhaja namreč iz sedmega odstavka 6. člena Uredbe, po katerem lahko organ izda dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, kadar je v poročilu predlog opisa in sheme nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč in predlog njune pritrditve na zvočno napravo nejasen ali neizvedljiv (op. sodišča: kar je primerljivo s situacijo, ko tega predloga sploh ni) le, če v dovoljenju naloži organizatorju prireditve, da namesto nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč izvaja meritev hrupa med prireditvijo v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa. Slednjega pa toženka stranki z interesom v izreku izpodbijanega dovoljenja ni naložila, saj očitno ni šlo za tako situacijo, kot jo ureja zgoraj citirana določba.

36. Drugačne odločitve toženka ne more doseči niti z zatrjevanjem, da je bilo zagotovljeno, da kritične ravni hrupa ne bodo presežene s tem, ko je bilo v Poročilu navedeno, da bi bil hrup v primeru, če bi bili zvočniki nastavljeni na nazivno moč oziroma če bi obratovali pri polni obremenitvi, prekomeren, in da je zato treba raven zvočne moči vseh zvočnikov zmanjšati za 36 dBA, 41 oziroma 46 dBA v odvisnosti od tega, za kateri del dneva gre. Sodišče se strinja s tožniki, da je tak način določanja jakosti delovanja zvočnih naprav najmanj nejasen, saj bi moral organizator in ostali zainteresirani preračunati, kakšna je ob maksimalni nazivni električni moči raven zvočne moči zvočnikov oziroma zvočne naprave, od nje pa odšteti zahtevano zmanjšanje. Pri tem brez izvajanja meritev še vedno ne bi bilo znano, ali je nastavitev jakosti zvočnikov, torej obratovalna moč taka, da zagotavlja z izračunom ugotovljene zvočne moči naprav. Kar je bistveno, pa je to, da po Uredbi tak način odločanja o začasni čezmerni obremenitvi s hrupom ni predviden in zato ne more nadomestiti obvezne sestavine poročila in dovoljenja, tj. nastavitve obratovalne moči na zvočnih napravah.

37. Toženka sicer navaja, da Uredba ne določa izrecno, na kakšen način opredeliti vrednosti, prav tako po njenem mnenju v Uredbi ni jasno določena koleracija med ravnijo zvočne moči in obratovalno električno močjo zvočne naprave, iz česar po njenem mnenju sledi, da je kritično obremenitev okolja, ki služi pravilno izdanemu dovoljenje, mogoče ugotoviti na več načinov, kot npr. na način, kot izhaja iz izpodbijanega dovoljenja. Ob tem je še dodala, da je za zdravje in počutje ljudi pomembna zvočna moč in ne nazivna električna moč. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da presoja, ali je določanje obratovalne električne moči primerno, ali pa naj bi bil za zagotavljanje dovoljene ravni hrupa primeren način, kot ga je določila toženka v izpodbijani odločbi, ni predmet presoje zakonitosti izpodbijanega upravnega akta. Gre namreč za vprašanje primernosti ureditve, o kateri sodišče ne odloča. Za pravilno odločitev tudi ni relevantno, ali so poročila po vsej Sloveniji taka, kot v obravnavanem primeru, saj praksa ni veljavna pravna podlaga za odločanje organa, temveč so to določbe Uredbe.

38. Izpodbijani akt je bil izvršen 3. 9. 2021. Ustavno sodišče je v odločbi, št. U-I-181/09, Up-860/09, Up-222/10 z dne 10. 11. 2011, zavzelo stališče, da bi pobudniku v primeru, ki se je nanašal na primerljivo dejansko stanje, učinkovito sodno varstvo predstavljala možnost vložitve tožbe, s katero bi lahko zahteval ugotovitev, da je bilo poseženo v njegove pravice in pravne koristi z nezakonitim upravnim aktom. Izdaja ugotovitvene sodbe bi z vsebovanimi pravnimi stališči po mnenju tega sodišča vplivala na kasnejše odločanje o izdaji dovoljenj za javne prireditve, saj bi izdaja odločb v nasprotju z jasno sodno prakso lahko privedla tudi do drugih oblik odgovornosti oseb, ki bi takšna dovoljenja izdajale.

39. V skladu s to odločbo je bil ZUS-1 spremenjen tako, da sedaj druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1 omogoča, da tožnik v tožbi zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi, tožniki pa tak zahtevek tudi uveljavljajo. Gre za pomemben del učinkovitega sodnega varstva v upravnem sporu, saj je mogoče odločiti o zakonitosti izpodbijanega akta tudi v primeru, ko tožnik za odpravo aktov sicer ne bi imel več pravnega interesa. Glede na navedeno je sodišče odločilo o primarnem tožbenem zahtevku, saj sodi, da je z dovoljenjem za čezmerno obremenitev okolja s hrupom lahko poseženo v pravne koristi vseh treh tožnikov. Iz razloga, ker je bil izpodbijani akt zaradi absolutno bistvene kršitve postopka nezakonit, je v skladu s prvim odstavkom 64. a člena ZUS-1 s sodbo tožbi zoper izpodbijano dovoljenje ugodilo tako, da je ugotovilo njegovo nezakonitost. 40. Sodišče še dodaja, da je z odpravo prvostopenjske odločbe prenehala de iure učinkovati tudi drugostopenjska odločba, zato ni odločalo posebej o njeni odpravi.

**K II. točki izreka:**

41. Drugi odstavek 64.a člena ZUS-1 določa, da če je tožnik postavil zahtevek za povrnitev škode, ravna sodišče po 67. členu tega zakona. Prvi odstavek 67. člena ZUS-1 določa, da s sodbo, s katero sodišče odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika po 65. členu tega zakona, odloči tudi o tožnikovem zahtevku, da se mu vrnejo vzete stvari ali povrne škoda (prvi odstavek). Če odločitev o zahtevku iz prejšnjega odstavka zahteva ugotavljanje dejstev, ki bi pomenilo bistveno podaljševanje postopka v upravnem sporu ali če se postopek izdaje upravnega akta po sodbi nadaljuje, lahko sodišče napoti tožnika, naj uveljavlja svoj zahtevek v pravdi (drugi odstavek).

42. Tožniki zahtevajo, da jim toženka plača odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo utemeljujejo s tem, da so bili zaradi izvršitve nezakonite odločbe izpostavljeni prekomernemu hrupu iz zvočnih naprav, zaradi česar so trpeli duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in zaradi okrnitve osebnostnih pravic. Trdijo, da jim je čezmerni hrup povzročal hudo duševno nelagodje, ves čas trajanja prireditve so bili živčni, vznemirjeni, znervirani, jezni in ogorčeni, še posebej po 22.00 uri, ko so želeli spati, zaradi prireditve pa so se zadrževali v gostinskih lokalih in vrtovih na Glavnem trgu, s klepetanjem do najmanj 1.00 zjutraj. Tudi po tej uri tožniki zaradi razburjenosti in jeze niso mogli zaspati, ob 6.00 pa se je pričel hrup dostavnih vozil. Posledično so bili tudi naslednji dan utrujeni, imeli so glavobole, bili razdražljivi in nejevoljni.

43. Toženka nasprotuje odškodninskemu zahtevku, že zato, ker je bila po njenem mnenju prireditev, ki je bila začasna, izvedena skladno z dovoljenjem. Zahtevek za povrnitev škode naj bi bil tudi pretiran, tožniki naj bi navajali za različne dogodke enako, pri čemer vlagajo pritožbe in tožbe zoper vsako izdano dovoljenje, ne glede na obliko in način izvedbe prireditve. Po mnenju toženke naj bi zato morebitno slabo počutje in ostalo, kar navajajo, izviralo iz njih samih.

44. Odločanju v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb je namenjen pravdni postopek (1. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po drugi strani je funkcija upravnega sodišča, da v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen ZUS-1). Zato drugi odstavek 67. člena ZUS-1 tudi določa, da če bi se zaradi ugotavljanja dejstev, ki se tičejo odškodnine, postopek v upravnem sporu bistveno podaljšal, lahko sodišče napoti tožnika, naj uveljavlja svoj zahtevek v pravdi.

45. Sodišče v tem upravnem sporu ni odločilo v sporu polne jurisdikcije. Ugotovljena nezakonitost sicer pomeni, da je bilo dovoljenje nezakonito, ne pomeni pa, da organ dovoljenja v ponovljenem postopku ob pridobitvi ustreznih podatkov o obratovalni električni moči in shemi nastavitve na to moč ne bi smel izdati, in niti, da je bila kritična stopnja hrupa na prireditvi zaradi nezakonitega dovoljenja presežena. Vendar pa je bila prireditev že izvedena. Zato sodišče izpodbijane odločbe ni moglo odpraviti in vrniti v ponoven postopek toženki, v katerem bi izdala zakonito odločbo, kar je sicer cilj upravnega spora. Povedano drugače: odločitev, da je izpodbijana odločba nezakonita, še ne pomeni, da je podana protipravnost, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti. Glede na to sodišče sodi, da je treba v postopku odločanja o odškodnini ugotavljati tako temelj odškodninske odgovornosti kot tudi višino odškodnine. Pri tem je med strankama sporno, ali je bila čezmerna raven hrupa sploh presežena. Stranke predlagajo številne dokaze, s katerimi naj se to ugotavlja. Glede na navedeno sodišče sodi, da bi ugotavljanje spornih dejstev glede temelja in višine ta upravni spor bistveno podaljšalo, zato je tožnike napotilo, da odškodninski zahtevek uveljavljajo v pravdi.

**K III. točki izreka:**

46. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnikov, ki so upravičeni do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu s tem je sodišče tožnikom priznalo stroške v znesku 385,00 EUR, povečanem za 22% DDV, torej skupaj 469,70 EUR, ker je bila zadeva rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnike pa je v postopku zastopal odvetnik. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

47. Ker se po 5. členu Pravilnika pri določitvi in povrnitvi stroškov tožniku ne uporabljajo drugi predpisi, razen v primeru, če v postopku nastanejo tudi stroški prič, izvedencev in tolmačev, ko se ti stroški povrnejo na podlagi zakona, ki ureja pravdni postopek in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, sodišče tožnikom ni moglo priznati v pripravljalni vlogi specificiranih stroškov oziroma (kot so podrejeno predlagali) kilometrine, stroškov za prvo pripravljalno vlogo ter prevoznih stroškov treh strank na sodišče (pri čemer tožniki na narok niti niso pristopili).

**K IV. točki izreka:**

48. Stroškovni zahtevek toženke je sodišče zavrnilo ob smiselni uporabi 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po katerem se stroški stranki priznajo po načelu uspeha. Ker je toženka v tem sporu zasledovala, da sodišče tožbo zavrne, s tem zahtevkom pa ni uspela, je bilo treba njen stroškovni zahtevek zavrniti.