Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Skladno z Uredbo, bi slovensko sodišče moralo po uradni dolžnosti prekiniti postopek, dokler se ne ugotovi (ne)pristojnost hrvaških organov za vodenje predmetnega postopka. Ker takšne odločitve hrvaško sodišče oziroma pooblaščeni notar še nista sprejela, je ugotovitev slovenskega sodišča, da ni pristojno, preuranjena. Ob pravilnem postopanju bi moralo slovensko sodišče prekiniti postopek in počakati na odločitev hrvaških organov, bodisi, da se v predmetni zadevi izrečejo za nepristojne oziroma počakati, da se na Hrvaškem postopek dedovanja zaključi z izdajo sklepa o dedovanju. Tolmačenje prvostopnjskega sodišča, da ni pristojno, ker je na Hrvaškem v teku postopek dedovanja, kjer je bil opravljen tudi narok zapuščinske obravnave, je skladno z navedenim, zgrešeno.
I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje zapuščinskem postopku po pokojnem A. A. Ugotovilo je, da v dveh državah članicah (Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški) vzporedno tečeta postopka z istim zahtevkom med istimi strankami in svojo odločitev oprlo na 17. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba).
2.Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dedič B. A. in sodišču druge stopnje predlaga, da kot pristojno sodišče določi Okrajno sodišče v Ljubljani, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Kot bistveno navaja, da je zapustnik bil državljan Republike Slovenije, kjer je imel prijavljeno stalno prebivališče in tudi dejansko prebival. Prav tako so vsi dediči slovenski državljani in govorijo slovenski jezik. V nadaljevanju opozarja še, da se dedovanje skladno z 123. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) uvede s smrtjo zapustnika, kar predstavlja tudi začetek zapuščinskega postopka.
3.Na pritožbo sta odgovorili dedinji C. C. in D. C. Obe se strinjata z navedbami v pritožnika.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Pristojnost za izvedbo zapuščinskih postopkov z mednarodnim elementom ureja Uredba, ki v 17. členu določa, da v primerih, ko pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek. Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča. Nadalje 14. člen Uredbe opredeljuje časovni trenutek začetka teka zapuščinskega postopka in za primere, ko se postopek začne po uradni dolžnosti določa, da se ta začne, ko sodišče sprejme sklep o začetku postopka, ali, če takšen sklep ni potreben, v trenutku, ko je zadeva vpisana pri sodišču.
6.Tako kot v Sloveniji se tudi na Hrvaškem zapuščinski postopek začne po uradni dolžnosti, ko sodišče prejme smrtovnico, izpisek iz matične knjige umrlih ali enakovreden dokument. Pri tem sodišče za zapuščinski postopek pooblasti notarja s sedežem na njegovem območju, mu predloži smrtovnico in določi rok za izvedbo postopka. Notar vodi postopek kot pooblaščenec sodišča v skladu z odločbo sodišča, na podlagi katere je pooblaščen za vodenje postopka, in v skladu z določbami zakona o dedovanju. Zapuščinski postopek torej praviloma vodi notar kot pooblaščenec sodišča, sodišče pa le izjemoma.1
7.Upoštevano zgoraj navedeno, ni dvoma, da je hrvaško sodišče tisto, ki je prvo začelo postopek. Slednje izhaja iz vabila na zapuščinsko obravnavo z dne 11. 8. 2023 (priloga A2),v katerem je navedeno, da notar E. E. vodi zapuščinski postopek po umrlem A. A. in dediče vabi na zapuščinsko obravnavo. Navedeno vabilo so dediči prejeli skoraj tri mesece preden je bila na slovensko sodišče posredovana smrtovnica s strani matičnega urada v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani je smrtovnico prejele šele 2. 11. 2023 (list. št. 1).
8.Skladno z Uredbo, bi slovensko sodišče moralo po uradni dolžnosti prekiniti postopek, dokler se ne ugotovi (ne)pristojnost hrvaških organov za vodenje predmetnega postopka. Ker takšne odločitve hrvaško sodišče oziroma pooblaščeni notar še nista sprejela, je ugotovitev slovenskega sodišča, da ni pristojno, preuranjena. Ob pravilnem postopanju bi moralo slovensko sodišče prekiniti postopek in počakati na odločitev hrvaških organov, bodisi, da se v predmetni zadevi izrečejo za nepristojne oziroma počakati, da se na Hrvaškem postopek dedovanja zaključi z izdajo sklepa o dedovanju. Tolmačenje prvostopnjskega sodišča, da ni pristojno, ker je na Hrvaškem v teku postopek dedovanja, kjer je bil opravljen tudi narok zapuščinske obravnave, je skladno z navedenim, zgrešeno.
9.Tudi sicer Uredba kot splošno pristojna za odločanje o dedovanju določa sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče (4. člen Uredbe). Navezna okoliščina za določanje splošne pristojnosti je torej običajno prebivališče zapustnika ob smrti, kar v konkretnem primeru pomeni, da je za odločanje nedvomno pristojno sodišče v Sloveniji, tudi glede nepremičnine na Hrvaškem. Hrvaško kot članico EU, neposredno vežejo določbe Uredbe, zato bi hrvaško sodišče oziroma organi, ki so pooblaščeni za vodenje zapuščinskega postopka, morali upoštevati v Uredbi določeno prisotnost in se skladno s 15. členom Uredbe po uradni dolžnosti izreči za nepristojne. Na slednje jih lahko opozorijo tudi dediči.
10.Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
11.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 151. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
-------------------------------
1Povzeto po Evropskem pravosodnem atlasu, dostopno na spletni strani: https://e-justice.europa.eu/166/SL/succession?CROATIA&init=true.