Jedro

Pri davku na dobiček iz kapitala je osnova razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Za ugotovitev vrednosti vrednostnih papirjev ob pridobitvi je (po določbi 60. člena Zakona o dohodnini) pomembna zgolj njihova cena na dan pridobitve. Zato stroški kredita, ki je bil pridobljen za nakup vrednostnih papirjev, ne morejo biti upoštevni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 20.2.2001, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada C., Izpostava Ž. z dne 8.4.1999. Z njo je prvostopni davčni organ odmeril tožniku davek od dobička iz kapitala za leto 1997 od prodaje vrednostnih papirjev, in sicer od osnove 2.422.556,00 SIT po stopnji 30 % v znesku 726.767 SIT. Odmera je bila opravljena po podatkih, ki jih je posredoval tožnik.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki, ki je ugotovila, da je bil tožniku davek pravilno odmerjen na podlagi 58., 58b in 60. člena Zakona o dohodnini (ZDoh) in se sklicuje na njene razloge. Zavrača tožbena ugovora in navaja, da ni pravne podlage, da bi pri odmeri davka v obravnavanem primeru morale biti uporabljene določbe 40. in 41. člena ZDoh in da bi obresti od lombardnega kredita morale biti kot dejanski stroški upoštevane pri odmeri oziroma da bi se za njihov znesek morala zmanjšati osnova za odmero davka.

V pritožbi navaja tožnik, da je bil lombardni kredit nujen za povečanje premoženja. Zato bi morali biti upoštevani tudi stroški v zvezi z najemom kredita. ZDoh mora dopustiti vse vrste stroškov, ki so v posameznem primeru potrebni, saj je drugače kršeno načelo enakosti pred zakonom. Že v 59. členu ZDoh je določba, da se za ugotovitev davčne osnove pri prodaji, sicer zgolj primerljivih nepremičnin in premičnih predmetov, upošteva tudi vrednost investicij in izdatkov za investicijsko vzdrževanje. Stroški lombardnega kredita, katerega najem je v neposredni zvezi z doseženim kapitalskim dobičkom, je odbitna postavka po ZDoh. Ker ti stroški v obravnavanem primeru niso bili upoštevani zaradi zmotne uporabe materialnega prava, je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno. Ker ni prejel odgovora tožene stranke na tožbo, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo oziroma odpravi odločbo tožene stranke.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen pritožbeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni pravne podlage za stališče, ki ga zagovarja tožnik, in sicer da bi v obravnavani zadevi osnova za davek od dobička iz kapitala (vrednostnih papirjev) morala biti nižja za stroške nakupa vrednostnih papirjev oziroma za stroške lombardnega kredita, ki naj bi ga tožnik najel pri banki za nakup vrednostnih papirjev. Sodišče prve stopnje pravilno pritrjuje toženi stranki in prvostopnemu davčnemu organu, ki se sklicuje na določbe 58., 58b. in 60. člena ZDoh, ki določajo obveznost davka na dobiček iz kapitala in osnovo za davek ob prodaji vrednostnih papirjev, ki je bila izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir pridobljen. Po ureditvi 58b. člena ZDoh je pri davku na dobiček iz kapitala osnova oziroma predmet obdavčenja razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Za ugotovitev vrednosti vrednostnih papirjev ob njihovi pridobitvi je po določbi 60. člena ZDoh pravno pomembna zgolj njihova cena na dan pridobitve. V ZDoh namreč ni določbe, ki bi pri davku od dobička iz kapitala kot pravno pomembne priznavala tudi stroške, potrebne za pridobitev vrednostnih papirjev. Ker v 59. členu ZDoh ne ureja davka od dobička iz kapitala, če gre za vrednostne papirje, vsebina tega člena ne more biti uporabljena v obravnavani zadevi.

Ker je po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi materialno pravo bilo pravilno uporabljeno glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, ni utemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da naj bi bilo zaradi neupoštevanja stroškov lombardnega kredita v obravnavani zadevi kršeno načelo enakosti pred zakonom.

Pritožbeni ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ni utemeljen. Iz sodnih spisov sicer res izhaja, da sodišče prve stopnje tožniku ni vročilo odgovora tožene stranke na tožbo. Vendar ta kršitev ni bistvena, saj po presoji pritožbenega sodišča ni vplivala niti mogla vplivati na odločitev, saj je tožena stranka v odgovoru na tožbo navedla le, da predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz njene odločitve.

Ker nista podana uveljavljana pritožbena razloga je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 74. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.