Jedro

Pri tožniku je podana 50 % telesna okvara po Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar, nastala zaradi bolezni. Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro vložil po uveljavitvi ZPIZ-2, ki pravice do invalidnine za telesno okvaro iz razloga bolezni ali poškodbe izven dela ne zagotavlja več. V 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 je določeno, da lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, na podlagi Sporazuma pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Ker je tožnikova telesna okvara posledica bolezni, niso izpolnjeni pogoji za priznanje invalidnine za telesno okvaro. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do invalidnine za telesno okvaro.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 24. 1. 2014 in št. ... z dne 17. 6. 2013 ter da se tožniku prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro.

2. Zoper zavrnilno sodbo se laično pritožuje tožnik. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pregledalo vse dokumentacije. Od leta 2009 je prestal pet operacij in uporablja bergle. Meni, da mu pripada invalidnina za telesno okvaro.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 24. 1. 2014, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo z dne 17. 6. 2013. S slednjo je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do invalidnine za v skupnem odstotku 50 % telesno okvaro, nastalo 13. 6. 2013 zaradi posledic bolezni.

6. Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče izhaja, da je tožnik 9. 5. 2013 vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, na podlagi katere je bil pri toženi stranki ponovno uveden postopek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. S prvostopenjsko odločbo z dne 17. 6. 2013 je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro v skupnem odstotku 50 %, nastalo 13. 6. 2013 zaradi posledic bolezni, saj lahko zavarovanci po določbi 403. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-2) pridobijo pravico do invalidnine za telesno okvaro le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Tožena stranka je z dokončno odločbo z dne 24. 1. 2014 potrdila prvostopenjsko odločbo z dne 17. 6. 2013 in pritožbo tožnika zavrnila iz enakih razlogov, kot izhajajo iz prvostopenjske odločbe.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med strankama nesporno, da pri tožniku obstaja 50 % telesna okvara v skladu s Samoupravnim sporazumom o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89; v nadaljevanju: Sporazum) iz razloga bolezni in da je tožnik zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro vložil 9. 5. 2013, tj. po uveljavitvi ZPIZ-2. Navedeni zakon pravice do invalidnine za telesno okvaro iz razloga bolezni ali poškodbe izven dela ne zagotavlja več. V 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 je namreč določeno, da lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, na podlagi Sporazuma pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145., in 147. in 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.

8. Na podlagi nespornega dejstva, da je tožnikova telesna okvara posledica bolezni(1) , je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da dejanski stan iz 3. odstavka 403. člena ZPIZ-2 ni podan ter utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

(1) Tudi iz izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje z dne 13. 6. 2013 izhaja, da je vzrok tožnikove telesne okvare bolezen.