Jedro

Ker so po 64. členu ZDen morale biti zahteve za denacionalizacijo vložene najkasneje do 7.12.1993, je bila vlagateljičina zahteva pravilno zavržena kot prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 15.6.2001. Z njo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep Upravne enote M. z dne 22.1.2001, s katero je bila zavržena zahteva tožnikove pravne prednice M.M. za denacionalizacijo stanovanjske hiše v M. Tožena stranka navaja, da je pravilna ugotovitev prvostopnega upravnega organa, da je tožnikova mati M.M. vložila zahtevo za denacionalizacijo šele 4.1.1999, zaradi česar je bila zahteva vložena prepozno. Po 64. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen) so morale biti zahteve za denacionalizacijo vložene v roku 24 mesecev od uveljavitve ZDen, to je najkasneje do 7.12.1993. Gre za materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.

Upravno sodišče v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna. V tej zadevi je tožnikova mati dne 4.1.1999 pri upravnem organu vložila predlog za uvedbo denacionalizacijskega postopka. Kot predmet denacionalizacijskega zahtevka je navedla stanovanjsko hišo vpisano pri vl. št. 535 k.o. S.R., pravna podlaga podržavljenja pa naj bi bila odločba Mestnega izvršilnega odbora za mesto M. - stanovanjske komisije I. stopnje z dne 31.3.1949, na podlagi katere je bilo dvosobno stanovanje dodeljeno E.M. (možu vlagateljice). V zahtevi je še predlagala, da se imetniku stanovanjske pravice oziroma njegovim pravnim naslednikom omogoči odkup nacionalizirane nepremičnine. Med postopkom je vlagateljica umrla, postopek pa je nadaljeval njen sin E.M., to je tožnik. Ker je tožnik v tožbi navedel, da sproža upravni spor zoper odločbo tožene stranke, je zato sodišče, ne glede na njegov tožbeni zahtevek, štelo, da izpodbija zakonitost odločbe tožene stranke. V zvezi s tožbenimi navedbami, da bo v tem sporu dokazal, da ima zakonito pravico do odkupa nacionaliziranega dvosobnega stanovanja v pritličju zasebne hiše v M., pa sodišče tožniku pojasnjuje, da odkup nacionaliziranih stanovanj s strani imetnika stanovanjske pravice ni predmet denacionalizacijskega postopka. Navedena vprašanja ureja stanovanjski zakon, ki je določil pogoje in rok za odkup stanovanj.

Tožnik v obširni pritožbi med drugim smiselno navaja, da je v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini napačna vknjižba, saj ni bila vknjižena zaznamba o delni nacionalizaciji navedene hiše po odločbi z dne 31.3.1949, s katero se je dodelilo dvosobno stanovanje v pritličju njegovemu očetu E.M. V darilni pogodbi med K.M., K.T. in K.T. je namerno izpuščeno besedilo iz prve darilne pogodbe, da ima družina M. tudi dosmrtno pravico uporabe enosobnega stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše v M. Zaradi manjkajočega vpisa navedene odločbe Mestnega izvršilnega odbora za mesto M., stanovanjske komisije z dne 31.3.1949 v zemljiški knjigi, v vl. št. 505 S.R., so dejansko vsi kasnejši vpisi in zaznambe nepopolne, vključno z vpisom, da je edini lastnik navedene dvostanovanjske hiše T.K. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, da na podlagi podrobno obrazloženega prikaza dejanskega stanja in priloženega dokaznega gradiva ugodi njegovi pritožbi in razsodi, da se mu prizna pravica odkupa dvosobnega stanovanja v pritličju dvostanovanjske hiše v M. Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Vrhovno sodišče se strinja s presojo upravnega sodišča in tožene stranke, da je M.M. (pok.tožnikova mati) z vlogo z dne 4.1.1999 dejansko zahtevala uvedbo denacionalizacijskega postopka. Ker so po 64. členu ZDen morale biti zahteve za denacionalizacijo vložene najkasneje do 7.12.1993, je bila njena zahteva pravilno zavržena kot prepozna.

Tožnik s svojim zahtevkom, da se mu prizna pravica do odkupa navedenega dvosobnega stanovanja, ki ga je postavil v upravnem sporu, ne more uspeti. Po določbi 130. člena ZUP/86 lahko stranka razširi postavljeni zahtevek ali postavi namesto prejšnjega zahtevka drug zahtevek, le do izdaje odločbe na prvi stopnji. Sicer mu je že upravno sodišče pravilno pojasnilo, da odkup nacionaliziranih stanovanj s strani imetnikov stanovanjske pravice ni predmet upravnega denacionalizacijskega postopka in da so za reševanje sporov v zvezi s tem pristojna redna sodišča. Neutemeljeno pritožbo je vrhovno sodišče zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo upravnega sodišča.