Jedro

Iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS iz leta 1983 (Poročilo o sodni praksi VS SR Slovenije, št. I/84, str. 13) izhaja, da se zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja, všteva v odškodnino v primeru, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca. V takšnem primeru se domneva (možen je nasprotni dokaz), da je delodajalec sklenil zavarovanje pred odgovornostjo.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim tožnik izpodbija tisti del sodbe, ki se nanaša na odmerjene stroške pravdnega postopka.

V preostalem delu se revizija zavrne.

Obrazložitev

Tožnik se je telesno poškodoval v času služenja vojaškega roka 8.7.1998. V škodnem dogodku je utrpel kompliciran in odprt zlom zadnjega členka palca desne roke, zaradi česar mu je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 780.000 SIT (400.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 100.000 SIT za strah in 280.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), od česar je sodišče odštelo revaloriziran, že plačan znesek iz tega naslova, in toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v višini 553.315,40 SIT, medtem ko je v presežku zahtevek tožnika za plačilo odškodnine zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je višino odškodnine zvišalo za 200.000 SIT), toženi stranki pa naložilo plačilo odškodnine v višini 753.315,40 SIT.

Tožnik vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter se pritožuje tudi zoper izrek o pravdnih stroških. Glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo se sklicuje na zmotno uporabo materialnega prava. Za sleherno od ugotovljenih oblik nepremoženjske škode bi mu morala biti po njegovem mnenju priznana odškodnina v višini posamično terjanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Sicer pa ponovno niza, ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode, vse tiste okoliščine, ki ga po njegovem mnenju upravičujejo do odškodnin zanje v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali. Sodišči sta zmotno uporabili materialno pravo tudi v delu, v katerem sta od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo neutemeljeno odšteli zavarovalnino, katero je tožnik prejel iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja, saj nista upoštevali načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS. Tožnik predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe - to je v smeri ugoditve zahtevku za plačilo odškodnine v celoti.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 43/06) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

O nedovoljenosti revizije: Revizija je zoper odločitev o stroških postopka nedovoljena (prim. pravno mnenje VS RS z dne 15.12.1998, Pravna mnenja II/98, str. 4). Ta se namreč šteje za sklep (peti odstavek 128. člena Zakona o pravdnem postopku ŠUradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo; ZPPĆ), revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V konkretnem primeru ne gre za takšen sklep, saj je sodišče druge stopnje odločalo o stroških postopka istočasno z odločanjem o glavni stvari, ki se nanaša na vprašanje primerne odškodnine za utrpljeno nepremoženjsko škodo. Ker se odločitev o stroških nanaša na stransko terjatev, zoper katero revizija ni dovoljena, jo je sodišče v skladu s 377. členom ZPP v tem delu zavrglo.

O neutemeljenosti revizije: Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu tožniku pripadajočih denarnih odškodnin za posamične izmed oblik nepremoženjske škode tožnik utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi ga po njegovem mnenju upravičevale do odškodnin zanje v celotnih terjanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa ta pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), upoštevana že v pravnomočni sodbi. S pravnomočno sodbo je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel kompliciran in odprt zlom zadnjega členka palca desne roke. Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v izvedenskem mnenju dr. M. S., izpovedbi tožnika, zaslišanega kot stranke v postopku, in medicinske dokumentacije, pri čemer je sodišče upoštevalo in pravilno ovrednotilo tako bolečinsko obdobje, starost tožnika ob času škodnega dogodka, oddaljenost škodnega dogodka, intenzivnost in trajanje primarnega in sekundarnega strahu, kot tudi vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno izpostavlja.

Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tako, da odmera odškodnine ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari vselej neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. To načelo je bilo ob odmeri odškodnine tožniku pravilno upoštevano, saj njena primerjava s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo.

Sodišči prve in druge stopnje sta materialno pravo tudi glede upoštevanja zavarovalnine, ki jo je tožnik prejel iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja, pri prisojeni odškodnini, pravilno uporabili. Iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS iz leta 1983 (Poročilo o sodni praksi VS SR Slovenije št. I/84, str. 13) izhaja, da se zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja, všteva v odškodnino v primeru, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca. V takšnem primeru se domneva (možen je nasprotni dokaz), da je delodajalec sklenil zavarovanje pred odgovornostjo. Ker tožnik med postopkom ni dokazal nasprotnega (da je bilo sklenjeno osebno zavarovanje in ne zavarovanje pred odgovornostjo) in ker je premijo za kolektivno nezgodno zavarovanje plačevala tožena stranka (česar revident ne prereka), sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo in prejeto zavarovalnino iz naslova nezgodnega kolektivnega zavarovanja odšteli od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Revizija se sklicuje tudi na bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa je ne konkretizira, zato revizijsko sodišče v tem delu revizije ni moglo preizkusiti (371. člen ZPP).

Ker niso podani ne razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožnice na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.