11. 7. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. n. o., Grosuplje, na seji 11. julija 2013

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 3. člena Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 32/07 in 21/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija tretji odstavek 3. člena Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (v nadaljevanju Uredba), ki določa višino kvote po dejavnostih oziroma področjih. Zatrjuje, da je v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, z drugim odstavkom 14. člena in s 74. členom Ustave. Navaja, da je reprezentativno strokovno interesno združenje, ki med drugim zastopa interese svojih članov. Ker naj bi izpodbijana določba neposredno zavezovala člane pobudnice k zaposlitvi določenega števila invalidov, meni, da izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti te določbe. Glede enoletnega subjektivnega roka kot procesne predpostavke za vložitev pobude iz tretjega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) meni, da ga v primeru, ko pobudo vlaga reprezentativno združenje, ni mogoče upoštevati na enak način kot pri drugih pobudnikih, ki vlagajo pobudo za svoj lastni, osebni interes. Združenje naj bi zaradi svoje širine in reprezentativnosti pobudo lahko vložilo šele, ko škodljive posledice nastanejo za pretežno število njegovih članov. Ker naj bi takšne posledice potrebno število članov zajele šele v zadnjem letu pred vložitvijo pobude, naj bi bila pravočasnost pobude podana. Navaja še, da naj bi se določene posledice pojavile in poglobile šele z uveljavitvijo Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11 – ZZasV-1).

2.Po tretjem odstavku 24. člena ZUstS lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok).

4.Spremenjeni 3. člen Uredbe je začel veljati 1. 3. 2008. Pobudnica je vložila pobudo 14. 12. 2011.

5.Objektivni rok za vložitev pobude v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZUstS je glede na navedeno očitno potekel. Za veljavno vložitev pobude bi torej pobudnica morala izkazati, da je pobudo vložila v enem letu po tem, ko je izvedela za nastanek škodljivih posledic. Vendar pa navedeni pogoj v obravnavani zadevi prav tako ni podan. Namreč, tudi če bi pobudnici priznali pravni interes za pobudo v smislu prvega odstavka 24. člena ZUstS, torej če bi sledili njenim navedbam, da izpodbijana ureditev učinkuje neposredno, do česar pa se Ustavno sodišče tukaj ne opredeljuje, ji glede izkazovanja subjektivnega roka za vložitev pobude ni mogoče priznati več pravic kot drugim pobudnikom, kar pobudnica s sklicevanjem na svoj položaj dejansko predlaga. Nenazadnje, kot tudi sama izpostavlja, je strokovno interesno združenje, katerega namen je zagotavljanje strokovnosti in skupnih interesov članov pri opravljanju zasebnega varovanja. Poleg tega za izkazovanje navedenega roka ne zadošča le golo zatrjevanje nastanka škodljivih posledic, temveč, kakor je Ustavno sodišče zapisalo v sklepu št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), mora pobudnik v primeru, ko pravočasnost vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa utemeljuje s sklicevanjem na subjektivni rok, izčrpno in prepričljivo utemeljiti trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navesti tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Ustavno sodišče je v citiranem sklepu poudarilo, da je v tem primeru dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin povsem na strani pobudnika ter da je presoja Ustavnega sodišča odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.

6.Ker pobuda glede na navedeno ni bila vložena pravočasno, jo je Ustavno sodišče zavrglo, ne da bi se spuščalo v vprašanje, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik