Jedro

Postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče širiti na odločanje o spornih stvarnopravnih razmerjih, kar izhaja že iz besedila 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki toženi stranki izrecno nalaga zgolj preverjanje obstoja pravice graditi in ne morda odločanja od njej.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje v obnovljenem postopku pustil v veljavi gradbeno dovoljenje št. 351-151/2008-9 z dne 10. 9. 2008, izdano investitorju A. d.o.o., za gradnjo večstanovanjske stavbe na zemljišču s parc. št. 1521/15, 1521/16 in 1521/17 k.o. B. (točka 1. izreka) in odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja št. 351-77/2009-10 z dne 20. 11. 2011 za gradnjo iste večstanovanjske stavbe (točka 2. izreka) in odločil, da stroškov postopka ni bilo (točka 3. izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da se predlagatelj obnove postopka (v nadaljnjem besedilu tožeča stranka) niti v predlogu za obnovo, niti na ustni obravnavi, ni v ničemer skliceval na vplivno območje, temveč je samo zatrjeval, da je lastnik zemljišč s parc. št. 1521/18, 1521/19 in 1521/20 k.o. B. Prav tako se ni nikoli skliceval na kakršne druge vplive predmetne gradnje, kljub temu, da je za predmetno gradnjo vedel, saj se ta izvaja v neposredni bližini objekta, na katerem naj bi imel lastninsko pravico.

V skladu z Odlokom o občinskem podrobnem načrtu center v Postojni s spremembami (v nadaljnjem besedilu OPPN) se lokacija-zemljišče s parc. št. 1521/15, 1521/16 in 1521/17, vse k.o. B. nahaja v prostorski enoti TR-Tržaška cesta, območje poslovno-upravnih stavb in stanovanj, zato je predmetna gradnja dopustna. Tožeča stranka je izkazala pravico graditi, saj je bila lastninska pravica za obravnavana zemljišča vpisana v zemljiški knjigi v korist investitorja do celote, na zemljišču s parc. št. 1521/20 k.o. B., pa je imel investitor ustanovljeno služnostno pravico hoje in vožnje z vsemi vozili v korist parcel na katerih je predvidena gradnja, s čemer ima zagotovljeno pravico graditi v skladu s 56. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Lastništvo parcel št. 1521/15, 1521/16 in 1521/7 k.o. B. ni sporno, v z.k. vložku št. 962 k.o. B. je bila za parcelo št. 1521/20 dne 20. 9. 2006 izvedena vknjižba pridobitve stvarne služnosti na podlagi prodajne pogodbe z dne 15. 6. 2006, s katero se je vknjižila stvarna služnost pravice hoje in vožnje z vsemi vozili v korist parcel last investitorja. Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in objavi podatkov in pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, eno bistvenih načel zemljiške knjige pa je tudi načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Investitor je lastninsko pravico izkazal in s tem izpolnil enega od bistvenih pogojev iz 66. člena ZGO-1. V zadevi je bila v obnovljenem postopku opravljena ustna obravnava, na kateri je tožeča stranka pojasnila, da pri sodišču poteka spor tako glede lastništva parcele št. 1521/20 k.o. B. kot glede služnosti na tej parceli. V obravnavanem postopku pa je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ne razpolaga z listino, ki bi bila sposobna vpisa v zemljiško knjigo in ki bi nesporno dokazovala lastništvo sporne parcele tožeče stranke, oziroma neobstoj služnosti na tej parceli. Tožeča stranka ni navajala kakršnih koli drugih vplivov predmetne gradnje na njene nepremičnine, temveč je vztrajala samo pri tem, da je lastnica parc. št. 1521/20 k.o. B. V obnovljenem postopku je bilo sicer ugotovljeno, da je pri izvedbi del prišlo do odstopanj od gradbenega dovoljenja predvsem v zvezi z izgradnjo komunalnih priključkov, iz izjave investitorja pa izhaja, da so bili izvedeni v skladu z veljavnim OPPN, s soglasjem s pristojnimi soglasodajalci. Izvedba komunalnih priključkov je tudi sicer pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja, pri čemer 2. točka 44. člena OPPN dopušča, da so pri realizaciji prostorskega načrta dopustna odstopanja od idejnih zasnov poteka posamezne komunalne infrastrukture, določenih z lokacijskim načrtom, če so v nadaljnjem postopku pridobljene rešitve, ki so primerne iz tehničnega in okoljevarstvenega vidika, pri čemer se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in s tem soglašajo pristojni soglasodajalci. Ugovor, da naj bi bil objekt zgrajen z manjšim odmikom od parc. št. 1521/19 k.o. B., kot je predviden v gradbenem dovoljenju je zavrnil z obrazložitvijo, da se ti ugovori nanašajo na situacijo že zgrajenega objekta in niso predmet obnove tega postopka, pač pa se bo skladnost že zgrajenega objekta ugotavljala v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.

Ministrstvo za okolje in prostor je s svojo odločbo št. 35108-132/2011-31-BM z dne 3. 2. 2012 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je ves čas postopka zatrjevala in utemeljevala, da je lastnica nepremičnin, ki neposredno mejijo na nepremičnine, na katerih je tožena stranka dovolila gradnjo večstanovanjskega objekta. Za tožečo stranko je sporno, da edini dostop do novogradnje poteka preko nepremičnine parc. št. 1521/20 k.o. B., za katero zatrjuje, da je lastnica ter da novogradnja neposredno posega tudi na njene nepremičnine parc. št. 1521/18 in 1521/19 k.o. B. V nadaljevanju obrazlaga razloge, na podlagi katerih, naj bi bili zemljiškoknjižni vpisi za parc. št. 1521/18, 1521/19 in 1521/20 nezakoniti. V zvezi s tem pred Okrožnim sodiščem v Kopru, pod. opr. št. P 173/2011 poteka pravdni postopek zaradi ugotovitve lastninske pravice tožeče stranke na navedenih nepremičninah, kot tožene stranke pa nastopajo vsi prvotni prodajalci in investitor, ki je dne 16. 3. 2011 s kupoprodajno pogodbo od prvotnih prodajalcev odkupil parc. št. 1521/20 k.o. B., kljub temu, da so slednji isto nepremičnino že dne 8. 1. 1992 prodali družbi C. Za tožečo stranko je tudi sporna pogodba z dne 15. 6. 2006, s katero so prvotni prodajalci in investitor ustanovili služnost hoje, vožnje z vsemi vozili na parc. št. 1521/20 k.o. B., o čemer se prav tako vodi postopek pred Okrajnim sodiščem v Postojni pod opr. št. P 41/2011. V nadaljevanju navaja, da je bilo v obnovljenem postopku ugotovljeno, da je na parc. št. 1521/20 še zmeraj vknjižena služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili za potrebe prej navedenih nepremičnih, vendar zatrjuje, da je bila pogodba, s katero je bila služnost ustanovljena, sklenjena s prevaro. Kot lastnik sporne nepremičnine parc. št. 1521/20 k.o. B. je na podlagi pogodbe z dne 16. 3. 2011, sedaj vpisan investitor, je pa v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora v korist tožeče stranke. Ker je lastninska pravica na nepremičnini parc. št. 1521/20 k.o. B. po mnenju tožeče stranke sporna, investitor ni izkazal pravice graditi na sporni nepremičnini, lastništvo sporne parcele pa predstavlja predhodno vprašanje, saj spor o lastninski pravici na sporni nepremičnini sodi v pristojnost rednega sodišča. Upravni organ prve stopnje ni prekinil postopka, niti ni sam rešil predhodnega vprašanja, saj je štel, da je investitor z izpiski iz zemljiške knjige izkazal pravico do graditve, zato je izpodbijana odločba nezakonita.

Ugovarja tudi, da naj bi bil na novo zgrajen objekt zgrajen le 3 m od parc. št. 1521/19 k.o. B. in da v obnovljenem postopku ni bilo odločeno o njenem ugovoru glede zadostnega števila parkirnih mest. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Prizadeta stranka A. d.o.o. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. V nadaljevanju navaja razloge, iz katerih je razvidno, da je upravni organ ravnal pravilno, ko je dne 2. 12. 2011 izdal odločbo, s katero je pustil v veljavi izpodbijano gradbeno dovoljenje z dne 10. 9. 2008 s spremembo z dne 20. 11. 2009, saj tožeča stranka ni dokazala, da naj bi nameravana oziroma že izvedena gradnja kakorkoli vplivala na njeno posestno in lastniško stanje, ki je za tožečo stranko sicer sporno, vendar meni, da tožeča stranka v sporu ne more uspeti, saj tožeča stranka vse od leta 1994 do sedaj ni storila ničesar, da naj bi si uredila po njenem sporna lastniška razmerja. Če bi bila tožeča stranka resnično lastnik nepremičnin, za katere zgolj zatrjuje, da je, potem zagotovo ne bi pustila stanja vse od leta 1994 neurejenega, pač pa bi za to stanje primerno poskrbela. Šele leta 2011, je bila v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora na podlagi vložene tožbe zaradi priposestvovanja, zemljiškoknjižna plomba na katero se tožeča stranka sklicuje pa še ne dokazuje zatrjevane lastninske pravice. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih in izhaja iz podatkov v spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi obeh odločb in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V obravnavanem primeru ni sporno, da je bilo gradbeno dovoljenje z dne 10. 9. 2008, ki je bilo dopolnjeno dne 20. 11. 2009 in je predmet obnove postopka, izdano investitorju družbi A. d.o.o. za gradnjo večstanovanjske stavbe na zemljišču s parc. št. 1521/15, 1521/16 in 1521/17 k.o. B. na območju, na katerem je gradnja določena z OPPN. Predvidena gradnja je skladna z OPPN. V zadevi tudi ni sporno, da je od meseca marca 2011 na parc. št. 1521/20 k.o. B. vknjižena lastninska pravica na ime investitorja, ki je imel predhodno na tej parceli vknjiženo zgolj stvarno služnost pravice hoje in vožnje z vsemi vozili. Ne glede na to, da bi bilo ob izdaji gradbenega dovoljenja lahko sporno, ali je investitor izkazoval pravico do posega na sporni parceli zaradi izvedbe komunalne infrastrukture za priklop novogradnje le to z vknjižbo lastninske pravice na sporni parceli št. 1521/20 k.o. B. na ime investitorja ni več sporno. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v 1. členu določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Določba drugega odstavka 8. člena ZZK-1 določa, da kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice take opustitve. Iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke sicer izhaja, da v zvezi z lastništvom parc. št. 1521/20 k.o. B. teče pred sodiščem spor glede lastništva oziroma dejanske posesti. Glede na to, da je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je, kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, od marca 2011 na tej parceli kot lastnik vpisan investitor, po mnenju sodišča tožbeni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo tako na lastništvo, kot na ustavitev služnosti na parc. št. 1521/20 niso upoštevni.

Upoštevaje načelo zaupanja v zemljiško knjigo po mnenju sodišča spori v zvezi z lastništvom oziroma ustanovitvijo služnosti v konkretni zadevi ne predstavljajo predhodnega vprašanja o tem, ali investitor izkazuje pravico graditi (6. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). Postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče širiti na odločanje o spornih stvarno pravnih razmerjih. To izhaja že iz besedila 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki toženi stranki izrecno nalaga zgolj preverjanje obstoja pravice graditi in ne morda odločanja od njej. Ob tem pa v prvem odstavku 56. člena ZGO-1 tudi natanko predpisuje način, na katerega naj to preverjanje opravi (tako tudi sodba I U 663/2010).

Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na odmik spornega objekta od parc. št. 1521/19 k.o. B. ni utemeljen. Tožeča stranka je pri upravnem organu dne 11. 11. 2011 dala na zapisnik pripombo, da je sporni objekt zgrajen v nasprotju s projektno dokumentacijo, saj naj bi bil zgrajen na razdalji manj kot 4 m od njene parc. št. 1521/19 k.o. B. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, se ugovor nanaša na lego že zgrajenega objekta, kar pa ni predmet obnove tega postopka. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi tožeča stranka uveljavljala druge vplive sporne gradnje na parc. št. 1521/19 k.o. B. Tožbeni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na ta vpliv tako predstavljajo nedopustno tožbeno novoto. Upoštevaje določbe tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo izpodbijanega akta.

Neupošteven pa je tožbeni ugovor tožeče stranke v zvezi z zagotavljaljanjem zadostnega števila parkirnih mest. Status stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja je pogojen z varstvom njegovih pravnih koristi, te pa so upoštevaje določbo prvega in drugega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) neposredne na zakon ali drugi predpis oprte osebne koristi, kar pomeni, da stranski udeleženec v postopku lahko varuje zgolj tiste svoje interese, ki so pravno varovani, ne pa vsakršnih interesov, za katere sicer sam ocenjuje, da vanje ne bi smelo biti poseženo. Zatrjevana nepravilnost v zvezi s preverjanjem števila predvidenih parkirnih mest pa na njegov pravno varovani položaj nima vpliva. V zvezi z ugovorom tožeče stranke, da ji naj ne bi bil vročen odgovor na pritožbo zoper izpodbijano odločbo prizadete stranke sodišče pripominja, da pritožbeni organ upoštevaje določbe drugega odstavka 241. člena ZUP lahko odloči o pritožbi po tem, ko prejme odgovor stranke z nasprotnimi interesi, oziroma ko izteče rok za ta odgovor.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.