Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba I Cp 132/2018

ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.132.2018 Civilni oddelek

spor majhne vrednosti obnova meje v naravi podjemna pogodba zemljiški kataster geodetska storitev označitev meje v naravi izročitev dela plačilo računa zastaranje začetek teka zastaranja
Višje sodišče v Ljubljani
31. maj 2018

Povzetek

Sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da zastaranje terjatve ni nastopilo, ker storitev označitve meje ni bila končana pred izročitvijo tehničnega poročila. Tožeča stranka je opravila storitev postavitve manjkajočega mejnika, vendar je bila ta storitev končana šele z izdelavo in posredovanjem tehničnega poročila, kar je privedlo do ugotovitve, da je bila tožba vložena pred iztekom zastaralnega roka.
  • Zastaranje terjatve in začetek teka zastaralnega roka.Ali lahko zastaranje začne teči pred opravo in izročitvijo pravnega posla?
  • Upoštevanje 44. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) pri označitvi meje.Ali je postavitev manjkajočega mejnika mogoče šteti kot označitev meje v smislu 44. člena ZEN?
  • Pravilnost izstavitve računa in končanje geodetske storitve.Kdaj se šteje, da je geodetska storitev označitve meje končana?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zastaranje ne more začeti teči pred opravo in izročitvijo pravnega posla. Storitev tožeče stranke (označitev meje v naravi) je bila opravljena, ko je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZEN izdelano tehnično poročilo posredovala tožencu in pristojni geodetski upravi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 58928/2015 z dne 20. 5. 2015 in toženi stranki naložilo povrnitev stroškov tožeče stranke.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Toženec je naročil storitve postavitve izginulega mejnika na že urejeni meji med parcelami št. ..., vse k.o. X. Označba meje v naravi s postavitvijo mejnikov in postopanje po 44. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) je bilo že izvedeno v celoti s postavitvijo mejnikov v okviru postopkov ureditve meje v letu 2004, pravnomočno urejene že z odločbo GURS leta 2005. Naloga tožeče stranke je bila zgolj postavitev manjkajočega mejnika, ki je bil najden pod kupom trave. Postavitve manjkajočega mejnika ni mogoče šteti kot označitve meje v smislu 44. člena ZEN. Materialno pravno zmotno je zato stališče izpodbijane sodbe in predhodnega sklepa Višjega sodišča, da je podlaga za razsojanje predmetnega spora 44. člen ZEN. Iz zakonskih določil ZEN ne izhaja obveznost predložitve ponovnega elaborata v primeru zgolj postavitve manjkajočega mejnika.

Materialnopravno zmotno je stališče sodbe, da je zastaranje začelo teči šele po na podlagi 44. člena ZEN izdelanem tehničnem poročilu. Storitev ni bila izvedena v razumnem roku. Vtoževani račun bi moral biti izstavljen skupaj s tehničnim poročilom najpozneje do 31. 12. 2009. Materialno pravno zmotno je zato stališče sodbe, da ni podano zastaranje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ni je mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Izpodbijana sodba ugotavlja: - da je toženec pri tožeči stranki v letu 2009 naročil storitev obnove meje glede na mejno stanje, določeno že v letu 2004 oziroma ponovno postavitev mejnega znamenja; - da je bil dne 28. 8. 2009 izveden posnetek obnove meje na terenu, na kateri je bil manjkajoči mejnik najden (pod travo); - da je toženec od tožeče stranke zahteval, da mejnik prestavi, ker naj bi bil postavljen drugače kot leta 2004; - da je tožeča stranka po opravljenih poizvedbah na Geodetski upravi ugotovila, da najden mejnik ustreza katastrski meji, vendar je tožena stranka kljub temu vztrajala, da ga prestavi; - da je 28. 8. 2009 tožeča stranka izdelala tehnično poročilo o označitvi meje v naravi, ki ga je tožencu s priporočeno pošto poslala 3. 8. 2012, na Geodetsko upravo pa 6. 8. 2012; - da je od konca avgusta 2009 do izdaje računa, ki ga je tožeča stranka tožencu izstavila 2. 8. 2012 med pravdnima strankama potekala telefonska komunikacija; - da toženec od naročila obnove meje ni odstopil. 7. Na podlagi navedenih ugotovitev sodba pravilno zaključi, da je toženec tožnici naročil geodetsko storitev označitve meje. Pri presoji materialno pravno pravilno upošteva določbo 44. člena ZEN in 619. člen OZ.

8. Pravno zmotno je pritožbeno stališče, da ni podlage za uporabo 44. člena ZEN, ker je bila meja urejena in označena v naravi že v letu 2004. Postopek označitve meje predviden v 44. členu ZEN pride namreč v upoštev le v primeru, da je meja že urejena (obravnavani primer). Po določbi prvega odstavka 44. člena ZEN se na zahtevo lastnika parcele urejena meja označi v naravi z mejniki na podlagi podatkov zemljiškega katastra. To označitev izvede geodetsko podjetje in o času izvedbe obvesti lastnika sosednjih parcel. Pri postopku označitve torej ne gre za določanje meje, temveč le za tehnično opravilo. Tožeča stranka je po ugotovitvi sodbe opravila storitev (zanjo je izstavila račun vtoževan v predmetnem postopku) na podlagi naloga toženca, ker naj bi izginil mejnik, ki je sicer bil najden (pod travo) na mejni obravnavi 28. 8. 2009. Navedeno ne pomeni, kot poskuša prikazati pritožba, da ni bil opravljen postopek označitve meje v smislu 44. člena ZEN. Mejnik je, kot pravilno obrazloži že sodba (14. točka obrazložitve) možno postaviti le v skladu s podatki v katastru in je zato treba tudi izdelati tehnično poročilo (tretji odstavek 44. člena ZEN in drugi odstavek 22. člena Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru).

9. Pritožbeno sodišče soglaša z zavzetim stališčem sodbe, da v predmetnem postopku vtoževana terjatev ni zastarana, kot neutemeljeno vztraja pritožba. Pridružuje se pravilnim, prepričljivim in jasnim razlogom sodbe (14. točka obrazložitve), ki jih ni treba dopolnjevati ali popravljati. Podjemnik pravico do plačila pridobi šele, ko posel konča in končani posel izroči. Pravilno je zato stališče sodbe, da zastaranje ni moglo začeti teči pred opravo in izročitvijo posla.

10. Zmotno je stališče pritožbe, da za začetek teka zastaralnega roka ni mogoče šteti izdelave tehničnega poročila, ker bi slednje moralo biti izdelano najkasneje do 31. 12. 2009. Pri presoji, katera dela so potrebna za izročitev naročene geodetske storitve, sodba materialno pravno pravilno upošteva 44. člen ZEN. Pravilno zaključi, da je bil v konkretnem primeru posel tožeče stranke končan s posredovanjem tehničnega poročila toženi stranki in pristojni Geodetski upravi z dne 6. 8. 2012. Podlaga za tako odločitev je določba tretjega odstavka 44. člena ZEN, iz katere izhaja, da je storitev označitve meje končana, ko geodetsko podjetje izdela tehnično poročilo in ga pošlje strankama ter Geodetski upravi. Pravilen je zato zaključek sodbe, da je bila tožba, ki je bila vložena 19. 5. 2015, vložena pred iztekom petletnega splošnega zastaralnega roka.

11. Po povedanem uveljavljena pritožbena razloga nista podana in ker ni procesnih in materialnih kršitev na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Toženec s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o njihovi zavrnitvi je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia