Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je lastnik nepremičnine parc. št. 923/2, k. o. ..., ki meji na nepremičnino parc. št. 923/5, k. o. ..., katere solastnici sta toženki, in na nepremičnino parc. št. 923/6, k. o. ..., katere lastnica je prva toženka (v nadaljevanju parcela št. 923/5 in parcela št. 923/6). Leta 1994 je tožnik zgradil zidanico, ki deloma stoji na parceli št. 923/6. S tožbo je zahteval ugotovitev lastninske pravice na delu parcele št. 923/6, na katerem stoji zidanica, in na delu parcele št. 923/5, ki je potreben za uporabo tega objekta.

2.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik lastnik dela parcel št. 923/5 in 923/6, ki sta v priloženem elaboratu izvedenca geodetske stroke za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin označena z rezerviranima parc. št. 923/8 in 923/10, obe k. o. ..., do celote (1/1), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na del parcele št. 923/6, ki ima v tem elaboratu rezervirano parc. št. 923/11, k. o. ...

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženk in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta toženki vložili predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1.Ali je v času ZTLR nedobroverni graditelj lahko postal lastnik zemljišča, na podlagi gradnje na tujem in na podlagi nelegalne gradnje - črne gradnje, ki temelji na dokončni in pravnomočni inšpekcijski odločbi z dne 11. 1. 2021 in izvršljivi inšpekcijski izvršbi z dne 1. 7. 2022 za odstranitev objekta, v kolikor je šlo za gradnjo na kmetijskem zemljišču?

2.Ali je mogoče uporabiti institut pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu (25. člen ZTLR) v primeru nelegalne gradnje, z izdano pravnomočno odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki odreja, da mora tožeča stranka objekt odstraniti?

3.Kakšen je obseg zemljišča, ki ga na podlagi 25. člena ZTLR pridobi nedobroverni graditelj nelegalnega objekta - ali poleg zemljišča pod stavbo pridobi tudi funkcionalno zemljišče, če to zemljišče leži na tretji, ločeni kmetijski parceli in ne na parceli, na kateri je graditelj zgradil objekt?

4.Ali je s tem, ko je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, brez ustrezne trditvene podlage tožnika izvedencu geodetske stroke samovoljno naročilo ugotavljanje dejstev (naj odmeri površino, ki ustreza dejanskemu poteku uvoza pred hišo, površino, ki jo pokriva tožnikova stavba in površino, ki ustrezna funkcionalnemu zemljišču, ki je potrebna za dostop do objekta oz. odmeri 2,5 m od roba napušča strehe), ki jih tožeča stranka ni zatrjevala, sodišče druge stopnje pa je v zvezi s tem pokrilo stališče sodišča prve stopnje, prišlo do absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitve razpravnega načela iz 7. člena ZPP ter preseglo meje sodniške intervencije v trditveno podlago strank; s tem pa tudi nezakonito poseglo v pravico strank do izjave v postopku in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS?

5.Ali je podana absolutna bistveno kršitev postopka določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je zagrešilo sodišče druge stopnje in relativna kršitev (prvi odstavek 339. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodb sodišč druge in prve stopnje?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1.Vrhovno sodišče je vprašanja povzelo dobesedno, z vsemi slovničnimi in jezikovnimi nepravilnostmi vred.