Jedro

Glede na izkazane datume prejema pritožbe prvostopenjskemu organu 3. 12. 2010, je pravilna ugotovitev, da je vloga prepozna, saj jo pristojni organ ni prejel, preden se je iztekel rok. Roki se računajo po dnevih, zato se ne všteva dan vročitve, in se vzame za začetek roka prvi naslednji dan, začetka in teka rokov pa ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije in dneva prosti dnevi v Republiki Sloveniji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Carinski urad Celje zavrnil pritožbo tožnika na sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 493-6416/2010-3 z dne 15. 11. 2010. Sklep o izvršbi je bil tožniku vročen 22. 11. 2010. Tožnik je bil poučen o 8-dnevnem roku za pritožbo v skladu s 158. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Tožnik je podal pritožbo prepozno, saj je zadnji dan za vlogo pritožbe bil 30. 11. 2010, carinski urad pa je prejel pritožbo tožnika 2. 12. 2010. 2. Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopenjskega organa strinja. V zadevi ni sporno, da je tožnik prejel sklep 22. 11. 2010, prvostopenjski organ pa je pritožbo, ki jo je tožnik poslal po pošti 2. 12. 2010 kot navadno pošiljko, prejel 3. 12. 2010. Tožnikov ugovor, da se sobota in nedelja, ki nista delovna dneva, ne bi smela všteti v pritožbeni rok, tožena stranka zavrača. Sklicuje se na drugi odstavek 100. člena ter prvi in drugi odstavek 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki jih citira. Glede na navedene določbe tečejo roki neprekinjeno, niti nedelje, prazniki in druga dela prosti dnevi, sobote, na njihov tek ne vplivajo, vplivajo pa lahko na iztek roka. V obravnavanem primeru je bil sklep tožniku vročen v ponedeljek, 22. 11. 2010, 8-dnevni rok za pritožbo je začel teči naslednji dan 23. 11. 2010 in se je iztekel v torek, 30. 11. 2010, zato je prvostopenjski organ pravilno zavrnil tožnikovo pritožbo z dne 2. 12. 2010 kot prepozno. Ker tožnik pritožbe ni oddal priporočeno po pošti, se kot dan, ko je organ prejel vlogo, ne more šteti dan oddaje vloge na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP).

3. Tožnik je vložil laično tožbo, v kateri navaja, da odločbe niso resnične. Glede vrnitve denarne pomoči, katero je prejemal kot invalid III. kategorije od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Maribor v času od 15. 6. do 25. 9. 2009, v znesku 1.232,45 EUR, ter navaja okoliščine v zvezi z predčasno upokojitvijo. Navaja, da je ravnal po napotkih uradnih oseb, s katerimi je urejal dokumentacijo za upokojitev. Sam ne vidi nobene napake, da ne bi imel pravice do denarnega nadomestila do odločbe o upokojitvi. Meni, da ni ničesar kriv, če delajo organi vsak po svoje. V dopisu, ki ga je sodišče prejelo 22. 7. 2011 prereka navedbe Ministrstva za finance ter navaja, da ni ničesar zagrešil in ni bil prepozen z odgovorom, ter da naj gre zadeva na pravne osebe iz Maribora, ki so naredile napako, ter da ni dolžan vrniti nobenega denarja, ki ga itak malo prejema in mu ne zadošča za preživljanje z ženo, katera je težko bolna. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe tožnika, vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb, ter v zvezi s tožbenimi navedbami dodaja, da gre v konkretnem primeru za spor o pravočasnosti pritožbe tožnika zoper sklep o izvršbi, zato tožeča stranka v tem sporu ne more izpodbijati izvršilnega naslova, ki ga ni mogoče izpodbijati niti s pritožbo zoper sklep o izvršbi (peti odstavek 157. člena ZDavP-2), tožnik pa ne usporava več ugotovitvam prvostopenjskega organa, da je njegova pritožba prepozna. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa in tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa še dodaja:

7. V zadevi dejansko stanje ni sporno. Tožnik tudi sam pojasni, tako pa izhaja tudi iz povratnic, ki se nahajajo v upravnih spisih, iz katerih izhaja, da je prejel sporen sklep o izvršbi 22. 11. 2010, iz katerega je razvidno, da je imel pravico pritožbe, ki jo je bil dolžan vložiti v roku 8 dni, kar pomeni, da je zadnji dan roka iztekel 30. 11. 2010. Iz upravnih spisov tudi nesporno tudi izhaja, da je tožnik vložil pritožbo, ki jo je prvostopenjski organ prejel 3. 12. 2010. Pritožbi je priložena pisemska ovojnica z datumom oddaje na pošto dne 2. 12. 2010, tako izhaja iz žiga poštnega urada iz Videma pri Ptuju, kar sicer kot rečeno ni sporno.

8. Roki po ZUP tečejo tako, kot sta pravilno pojasnila oba organa. Glede na okoliščine in nedvomno izkazane datume prejema pritožbe prvostopenjskemu organu 3. 12. 2010, je pravilna ugotovitev, da je vloga prepozna, saj jo pristojni organ ni prejel, preden je iztekel rok (68. člen ZUP). V obravnavanem primeru se roki računajo po dnevih, zato se ne všteva dan vročitve, in se vzame za začetek roka prvi naslednji dan, začetka in teka rokov pa ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije in dneva prosti dnevi v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 101. člena ZUP).

9. Kolikor se tožbeni ugovori nanašajo na vsebino izvršilnega naslova, ki ga je tožnik izpodbijal s pritožbo, pa sodišče navaja, da po petem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar sicer ni predmet tega postopka in se zato sodišče glede teh tožbenih navedb ni opredelilo.

10. Relevantne okoliščine so pravilno ugotovljene, pravilno je uporabljeno materialno pravo, sodišče ni zasledilo kršitev pravil postopka, niti razlogov ničnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.