Jedro

Tožnik je tožbo za plačilo poravnanega zneska (neizplačan del regresa) umaknil takoj, ko je tožena stranka dolgovani znesek plačala. Zato je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP dolžna tožniku povrniti stroške, nastale z vložitvijo tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa (III. točka izreka) sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom vzelo umik tožbe na znanje (I. točka izreka) in postopek ustavilo (II. točka izreka), toženi stranki pa naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške tega postopka v znesku 71,98 EUR v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev o pravdnih stroških (III. točka izreka) zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prišlo do izpolnitve zahtevka 5. 6. 2013, torej v času teka roka za podajo odgovora na tožbo. Tožnik je imel na voljo vsaj 15 dni, da bi tožbo umaknil, s čimer toženi stranki ne bi povzročil stroškov. Poleg tega je bilo splošno znano, da so v času izdaje sodb višjega sodišča, s katerima je bilo toženi stranki naloženo plačilo razlike regresa za letni dopust za leto 2012 do višine 692,00 EUR, med reprezentativnimi sindikati in Vlado potekala pogajanja, ki so vključevala ukrepe glede regresa za letni dopust. Končana so bila s sklenitvijo Stavkovnega sporazuma in dne 20. 5. 2013 s podpisom Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014, v katerem je bilo določeno, da se javnim uslužbencem obračuna bruto razlika med obračunanim zneskom in bruto zneskom regresa v višini 692,00 EUR in izplača neto razlika pri plači za mesec maj 2013. Kljub temu je tožnik vztrajal pri tožbenem zahtevku še 15 dni po izplačanem regresu in toženi stranki povzročil nepotrebne dodatne stroške. Tožnik je po mnenju tožene stranke tožbo umaknil prepozno, zato ni mogoče uporabiti izjeme iz prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 16/99 in nadalj.). Toženi stranki so nastali stroški, saj je morala odgovoriti na tožbo zaradi morebitnih posledic zamudne sodbe. Odgovor je vložila zadnji dan zakonsko določenega roka, prav z namenom izogniti se nadaljnjim nepotrebnim stroškom. Napačno je zato utemeljitev sodišča prve stopnje, da zaradi umika tožbe v mesecu dni po izpolnitvi zahtevka, niso nastali stroški. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe.

3. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem ocenjuje, da so navedbe tožene stranke neutemeljene, in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijana odločitev o stroških postopka pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Tožena stranka je s tem, ko je dne 5. 6. 2013 izplačala razliko do regresa v znesku 692,00 EUR, izpolnila zahtevek oziroma dejansko pripoznala utemeljenost zahtevka tožnika, postavljenega v tožbi z dne 13. 5. 2013. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožnik tožbo za plačilo poravnanega zneska umaknil takoj, ko je tožena stranka dolgovani znesek plačala, in sicer dne 2. 7. 2013, kar je treba razlagati prožno, ob upoštevanju okoliščin primera. Za tak primer je v prvem odstavku 158. člena ZPP predpisana izjema od pravila, da mora tožeča stranka v primeru umika tožbe povrniti toženi stranki njene pravdne stroške. Navedeno pomeni, da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku stroške, nastale z vložitvijo tožbe. Pritožbene navedbe s tem v zvezi so zato neutemeljene.

7. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.