Jedro

Tožnik v času, ko je prejel poziv, da se izjavi o mediaciji (leta 2011), ni bil prosilec za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da je tožena stranka napačno uporabila določbo četrtega odstavka 28. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 826/2014 z dne 8. 7. 2014, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se kot neutemeljena zavrne prošnja za brezplačno pravno pomoč A.A. (tožnika v tem sporu), zaradi pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 193/2011. V obrazložitvi navaja določila četrtega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati.

2. Iz pravdnega spisa izhaja, da je tožnica B.B. vložila tožbo zoper toženca A.A.(prosilec) zoper katerega zahteva izplačilo 50.000 EUR iz naslova skupnega premoženja. Ker se prosilec na mediacijo ni odzval, s tem ni izpolnil pogoja, ki ga določa četrti odstavek 28. člena ZBPP. Tožena stranka tako ni presojala ali prosilec izpolnjuje še subjektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki mora biti podan kumulativno.

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da v času, ko je bil s strani sodišča pozvan, da se udeleži mediacijskega postopka oziroma, da da soglasje, sploh še ni vložil vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker niti do te, zaradi takratnega gmotnega stanja ni bil upravičen. Ta zakonska določba je uporabljiva samo takrat, ko je prosilcu že odobrena brezplačna pravna pomoč in v postopku ne da soglasja za mediacijo, ali ko je vloga za brezplačno pravno pomoč dana in organ o tem še ni odločil. 4. Navedba prosilec izhaja tudi iz petega odstavka 28. člena ZBPP, kjer je določeno, da prosilcu preneha brezplačna pravna pomoč oziroma je dodeljeno brezplačno pravno pomoč dolžan vrniti. Nikjer ni navedeno, da prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, v kolikor predhodno ni dal soglasja. Pravdni postopki trajajo več let, premoženjsko stanje posameznika se spreminja, tudi v času poziva k mediaciji avgusta 2011, niti do brezplačne pravne pomoči ne bi bil upravičen, zaradi dobrega gmotnega stanja. Februarja 2012 je utrpel hujšo prometno nesrečo, zaradi česar je postalo njegovo premoženjsko stanje bistveno slabše, kot je bilo poprej v času poziva k začetku postopka mediacije.

5. Tožena stranka tudi ni preizkusila, ali je dejanje tožeče stranke, ko se na poziv ni odzvala, morebiti opravičljivo v smislu šestega odstavka 28. člena ZBPP. Opozarja še, da se lahko stranki postopka mediacije poslužita kadarkoli med pravdnim postopkom, to je pred razpisom obravnave, med postopkom, ki je v teku, po zaključku zadeve, pred izdajo sodbe in podobno.

6. Tožnik sodišču predlaga, da se tožbi ugodi ter odpravi izpodbijana odločba in da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnik Matej Nečemer oziroma podredno, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Četrti odstavek 28. člena ZBPP določa, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati. Tudi nadaljnji peti in šesti odstavek navajata prosilca za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da gre za osebo, ki postane prosilec od trenutka vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč dalje. Iz listin upravnega spisa (kar je med strankama tudi nesporno) izhaja, da je bila tožba P 123/2011 pri Okrožnem sodišču v Celju vložena že 9. 3. 2011. V tej pravdni zadevi je prosilec za brezplačno pravno pomoč (tožnik v tem sporu) tožena stranka in kot izhaja iz izpisa procesnih dejanj, je bilo dejansko že 4. 5. 2011 tožniku (tožencu) poslano povabilo k mediaciji.

10. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila vložena šele 20. 5. 2014 in v tem času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnik ni bil pozvan k mediaciji. To pomeni, da je utemeljen tožbeni ugovor, da se lahko stranki postopka mediacije poslužita kadarkoli med pravdnim postopkom (pred razpisom obravnave, med postopkom, ki je v teku, po zaključku zadeve, pred izdajo sodbe) in še celo v pritožbenem postopku. Bistveno je torej, da tožnik v času, ko je prejel poziv, da se izjavi o mediaciji (leta 2011), ni bil prosilec za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da je tožena stranka napačno uporabila določbo četrtega odstavka 28. člena ZBPP. Kot je sodišče že zgoraj navedlo, zakonski dejanski stan te določbe „navaja“ prosilca za brezplačno pravno pomoč, ki je dolžan dati soglasje za mediacijo. Da tožnik takrat še ni bil prosilec za brezplačno pravno pomoč, bo morala tožena stranka v ponovnem postopku ob upoštevanju pogojev, ki jih določajo 11., 12. in 13. člen ZBPP (subjektivni kriterij) ponovno odločiti o utemeljenosti prošnje tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 11. Ker materialni predpisi niso bili pravilno uporabljeni, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki II izreka:

12. Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV.