Jedro

Tožnikova kmetija bo tudi po razpolaganju z določenimi kmetijskimi zemljišči izpolnjevala pogoje za določitev zaščitene kmetije iz 2. člena ZDKG, kar je eden od pogojev delitve.

Izrek

i. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ormož je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločila, da se potrdilo Upravne enote Ormož, da odobritev pravnega posla ni potrebna, št. 330-2428/2012 z dne 23. 11. 2012, izdano glede pravnega posla, to je dne 23. 10. 2012 sestavljenega notarskega zapisa predložene zasebne listine - preužitne pogodbe, sklenjene 15. 10. 2012 med A.A., kot preužitkarico in B.B., kot prevzemnico, glede parc. št. oziroma deleža parc. št. 28, 31, 434, 67, 271, 333/1 in 33 k.o. …, 27/4 in 27/6 k.o. ... ter 337, 338, 339 in 415 k.o. …, pusti v veljavi.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je C.C., tožnik v tem upravnem sporu, podal pravočasni predlog za obnovo postopka, v katerem je bilo izdano potrdilo z dne 23. 11. 2012. S sklepom št. 330-2428/2012 z dne 10. 10. 2014, je bila na podlagi 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), dovoljena obnova tega postopka V obnovljenem postopku je bila 27. 1. 2015 opravljena ustna obravnava, na kateri je bil navzoč predlagatelj obnove in v katerem je bil seznanjen z zadevo celotnega spisa z dokazno dokumentacijo ter poučen o pravnih in materialnih podlagah za odločitev v zadevi. V tem postopku je predlagatelj obnove podal tudi izjavo, v kateri je navedel razloge, zaradi katerih se ne strinja z odločitvijo Upravne enote Ormož, ki je izdala sporno potrdilo z dne 23. 10. 2012. 3. Prvostopenjski upravni organ je v obnovljenem postopku odločanja ugotovil, da odločitve, ki jo je zavzel v potrdilu z dne 23. 11. 2012, ne more spremeniti. Pojasnil je, da izdaja potrdila temelji na določbi 1 alineje prvega odstavka 18. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ -UPB2), po določilih katere se zaščitena kmetija lahko deli, če se s tem povečuje ali zaokrožuje obstoječa zaščitena kmetija. Ta pogoj je prevzemnica B.B. na dan izdaje potrdila izpolnjevala, saj je bila na dan izdaje potrdila lastnica 70816 m2 primerljivih kmetijskih zemljišč (od tega je imela v lasti 17614 m2 vinogradniških površin) in je tako izpolnjevala pogoj zaščitene kmetije v skladu z določili 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG). Ker materialni predpisi ne določajo, da delitev zaščitene kmetije v takšnem primeru ni možna, dokler ni rešeno dedovanje po drugem umrlem solastniku oziroma lastniku zaščitene kmetije, upravni organ za odločanje v postopku ni imel zakonske osnove za vključitev tožnika kot stranke v postopku. Prav tako je A.A. s tem pravnim poslom odtujila zgolj zemljišča, katerih lastnica oziroma solastnica je tedaj bila. Četrta alinea prvega odstavka 18. člena ZKZ-UPB2 sicer določa, da se zaščitena kmetija lahko deli, če se odtujijo zemljišča, ki se jih po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev sme nakloniti z oporoko in v tem primeru sporna preužitna pogodba, glede pomembnosti kmetijskih zemljišč in površine ne bi izpolnjevala pogojev po 22. členu ZDKG, ker pa je izpolnjen pogoj po prvi alinei prvega odstavka 18. člena ZKZ-UPB2, je bila odločitev upravnega organa pravilna.

4. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da so bila iz zaščitene kmetije družine izvzeta najboljša kmetijska zemljišča, kar jo je gospodarsko, ekonomsko in ekološko uničilo in oslabilo. To se je dogajalo v postopku dedovanja po umrlem očetu, ko še ni bil znan dedič zaščitene kmetije. Prav tako je po tožnikovem mnenju sporna ustanovitev sestrine zaščitene kmetije. Pojasnjuje tudi, da je bila vsa dedovana zemlja dana v najem in je sestra ne obdeluje, zemljišča pa so bila pridobljena z namenom preprodaje. Sodišče iz navedenega razloga naproša, da izpodbijano odločbo razveljavi.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in v odgovoru navedla, da iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbi prereka tožbene navedbe kot neutemeljene ter sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

6. Odgovor na tožbo je sodišču posredovala tudi stranka z interesom, B.B., ki je predlagala, da sodišče tožbo zavrže. Navedla je, da ne obstajajo zakonski zadržki ali postopkovne napake, ki bi utemeljevale obnovo postopka. Sporna zemljišča so bila pridobljena na podlagi veljavnega ZKZ. S pridobitvijo spornih zemljišč ni bila prizadeta gospodarska dejavnost zaščitene kmetije, kmetijska zemljišča pa so prešla v gospodarjenje zaščitene kmetije. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

7. Stranka z interesom A.A. odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi sodišče uvodoma ugotavlja, da je bilo potrdilo Upravne enote Ormož, št.330-2428/2012 izdano 23. 11. 2012, torej v času veljavnosti Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB2, Uradni list RS, št. 71/2011 in 58/2012, v nadaljevanju ZKZ) in Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/1995, 54/99 in odl. US U-I-76/97, v nadaljevanju ZDKG), predpisov, ki sta bila uporabljena tudi v obnovljenem postopku odločanja, zato se določbe teh predpisov uporabljajo tudi v postopku obnovljenem postopku odločanja.

10. Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči je urejeno z ZKZ (prvi odstavek 1. člena navedenega zakona), ki v določbi 18. člena določa tudi posebne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, če se razpolaganje s kmetijskimi zemljišči nanaša na zaščiteno kmetijo, kot jo določa 2. člen ZDKG. V prvem odstavku 18. člena ZKZ je namreč določeno, da se zaščitena kmetija v prometu ne sme deliti, razen v primerih, ki so v tej določbi taksativno našteti. Da bi preprečil delitev oziroma drobitev srednje velikih kmetij (samo te so predmet zaščite), je zakonodajalec omejil promet po dveh kriterijih: (1) glede na premoženje (tako, da dovoljuje fizično delitev v obliki odtujitve določene nepremičnine iz zaščitene kmetije, če ta postane del druge zaščitene kmetije ali kmetije oziroma kmetijskega zemljišča v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika, če se odtujijo stavbna zemljišča ali zemljišča, ki jih je po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev dovoljeno nakloniti z oporoko) ter (2) glede na pridobitelja (tako, da lahko lastnik zaščiteno kmetijo odtuji v korist katerega od pridobiteljev, določenih z zakonom). V obeh primerih velja še dodatna omejitev, da mora zaščitena kmetija po razpolaganju še nadalje izpolnjevati pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev (prvi odstavek 18. člena ZKZ).

11. V spornem primeru je bilo v postopku ugotovljeno, da so bili izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZKZ ter ugotovljeno, da kmetijsko gospodarstvo, katerega lastnika sta B.B. in njen mož D.D., izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, zato so tudi bili izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme določene v 1. alineji prvega odstavka 18. člena ZKZ, torej izjeme po določbi prve alinee 18. člena ZKZ. Prav tako listine priloženega upravnega spisa, ter tožnikove navedbe v zahtevi za obnovo postopka z dne 19. 2. 2013 dokazujejo, da je tožnikova kmetija tudi po spornem razpolaganju še nadalje izpolnjevala pogoje za določitev zaščitene kmetije iz 2. člena ZDKG.

12. V primerih kot je sporen, ugotovitve iz prejšnje točke obrazložitve te sodbe, ob upoštevanju razlage sodišča v sodbah I U 766/2015 z dne 23. 8. 2016 ter I U 1619/2014 z dne 10. 2. 2014, potrjujejo odločitev upravnega organa, da odobritev pravnega posla, dne 23. 10. 2012 sestavljenega notarskega zapisa predložene zasebne listine, preužitne pogodbe z dne 15. 10. 2012, ni bila potrebna. Na drugačno odločitev v zadevi po presoji sodišča ne morejo vplivati tožbeni ugovori, da so se s preužitno pogodbo iz tožnikove zaščitene kmetije izvzela najboljša kmetijska zemljišča ter jo gospodarsko, ekonomsko in ekološko uničila in oslabila, niti ugovori, ki se nanašajo na čas sklenitve pogodbe o preužitku.

13. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K II. točki izreka:

14. Stranka z interesom je ob vložitvi odgovora na tožbo predlagala tudi povrnitev stroškov odgovora na tožbo. Sodišče je njen stroškovni zahtevek zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka.