Jedro

Tožeča stranka je dokazala, da je toženec kot kupec prevzel blago, ki je specificirano v predloženih dobavnicah, za kar mu je upravičeno izstavila račune na plačilo dobavljenega blaga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožeča stranka sama nosi v pritožbenem postopku nastale ji stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. I 1025/96 z dne 30.10.1996 delno v veljavi v 1.in 3.točki izreka in je zato toženec dolžan plačati glavnico v skupnem znesku 502.359,03 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 161.087,53 SIT od 4.9.1995 do plačila; od zneska 56.500,00 SIT od 28.9.1995 do plačila; od zneska 106.429,50 od 29.9.1995 do plačila; od zneska 9.295,50 od 6.10.1995 do plačila; od zneska 85.087,00 SIT od 13.10.1995 do plačila; od zneska 83.959,50 SIT od 20.10.1995 do plačila; in sorazmerni del stroškov izvršilnega postopka v znesku 13.583,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.10.1996 do plačila. Tožencu je naložilo, da mora povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 34.666,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.6.1999 do plačila. Proti sodbi je toženec vložil pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je A d.o.o. Senovo v letu 1993 na začetku svoje poslovne poti prodala tožeči stranki večjo količino trgovskega blaga - jabolk, kar pa tožeča stranka po izjavi njihovega računovodje ni plačala več mesecev. Pritožniku ni razumljivo, da tožeča stranka ne prizna, da je imela dogovorjeni poslovni odnos z družbo A d.o.o., saj so vsi "dokumenti" opremeljeni z žigom in podpisom družbe A d.o.o. Nadalje dvomi, da bi katera družba izdala kupcu trgovsko blago, če prej ne bi bilo skupnega dogovora, sploh pa ne bi prodala trgovskega blaga fizični osebi, ki nima ne žiro računa ne registrirane dejavnosti, niti ustreznih poslovnih prostorov in ne garancije plačil. Toženec se ni udeleževal postopka pred sodiščem prve stopnje, ker je imel nujne obveznosti. Ni pa imel namena postopka zavlačevati, kar bi lahko povedala tudi pooblaščenka tožeče stranke A. M.. Formalnega pritožbenega predloga ni ponudil. Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila in priglasila stroške. Pritožba ni utemeljena. Toženec se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na pogodbeno razmerje med A d.o.o. in tožečo stranko. Za obravnavani primer ni upoštevno pojasnjevanje pritožnika o poslovanju tožeče stranke z A d.o.o., ki naj bi se odvijalo v letu 1993, saj toženec splošno opisuje pogodbeni odnos med tretjo osebo in tožečo stranko. Poleg tega izvira terjatev do toženca in njena zapadlost po predloženih računih tožeče stranke iz poznejšega obdobja (1995). Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je iz predloženih listinskih dokazov tožeče stranke (računi s pripetimi dobavnicami razen dveh dobavnic št.2022, št.2013 in naročilnice št.25/95 - A 2), ki se nanašajo na vtoževano terjatev, mogoče zanesljivo sklepati, da je v poslovnem odnosu s tožečo stranko bil toženec in ne A d.o.o.. Tožeča stranka je dokazala, da je toženec kot kupec prevzel blago, ki je specificirano v predloženih dobavnicah, za kar mu je upravičeno izstavila račune na plačilo dobavljenega blaga. Predložene dobavnice izkazujejo obstoj poslovnega razmerja med pravdnima strankama. Toženec je prevzemal blago kot kupec v svojem imenu, iz predloženih računov s pripetimi dobavnicami pa ne izhaja, da bi obstajalo zatrjevano poslovno razmerje tožeče stranke z A d.o.o. To pomeni, da je izpodbijana odločitev pravilna tako v dejanskem, kot v materialnopravnem pogledu. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo, upoštevaje določbo prvega odstavka 498.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l.RS,št.26/99), na podlagi določbe 368.člena ZPP/77 zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 155.člena ZPP/77. Tožeča stranka sama nosi krije pravdne stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj jih glede na vsebino pritožbe in odgovora na pritožbo ni bilo mogoče šteti za potrebne pravdne stroške in naložiti tožencu v plačilo.