Jedro

Določba drugega odstavka 36. člena ZNP-1 dovoljuje spremembo / razveljavitev sklepa le, če se prizadete osebe (v konkretnem primeru: udeleženci postopka) s tem strinjajo, ali pa če s spremembo / razveljavitvijo ne bi bile prizadete pravice udeležencev. Ali se strinjajo s spremembo / razveljavitvijo, bi lahko sodišče udeleženci obvestili le, če bi jim bil predhodno posredovan izvedenčev dopis. Zato jim je bila nedvomno kršena pravica do izjave.

Opredelitev zahtevane nagrade in stroškov v stroškovniku je dvoumna in nejasna. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pred izdajo sklepa o izvedenini to razčistiti in izvedenca pozvati, da to nejasnost in dvoumnost pojasni.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep z dne 10. 1. 2023 se razveljavi; sklep z dne 5. 10. 2022 pa se razveljavi in se zadeva zaradi ponovnega odločanja o priglašeni nagradi in stroških izvedenca vrne sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 10. 2022 sodnemu izvedencu mag. A. A. priznalo nagrado in povračilo stroškov 818,58 EUR, skupaj z 22 % DDV 998,67 EUR, in odločilo, da se bo ta znesek najkasneje v 45 dneh od izdaje sklepa o odmeri nagrade in stroškov na podlagi izdanega računa plačal iz založenega predujma na poslovni račun izvedenca. S sklepom z dne 10. 1. 2023 je sodišče prve stopnje razveljavilo popravni sklep z dne 20. 12. 2022. 2. V pravočasni pritožbi **zoper sklep z dne 5. 10. 2022** predlagateljica opozarja, da sta bili v zadevi N 417/2021 obravnavani dve meji: prva med parcelama št. 878/1 in 877/11 in druga med parcelami št. 878/3, 874 in 875.2 Ko sta se stranki dogovorili za sklenitev poravnave glede »meje 2«, je sodišče postopek razdružilo in se o »meji 1« še vedno odloča v N 417/2021, o »meji 2« pa v N 512/2022. Sklepa o nagradi in stroških izvedenca sta bila izdana v obeh zadevah in sicer je bilo v obeh odločeno tudi o nagradi in stroških za delo, opravljeno pred razdružitvijo. V nadaljevanju pritožbeno sodišče povzema in odgovarja le na navedbe, ki se nanašajo na sklep N 417/2021. Sodišče očitno ni presojalo stroškovnikov z dne 26. 7. 2022, ampak je nekritično sledilo izvedenčevim zahtevam, ki so bile delno neutemeljene, delno pa jih ni bilo mogoče preizkusiti. V nadaljevanju se pritožba opredeljuje do posameznih priznanih postavk izvedenčevega stroškovnika in opozarja, da je izvedenec le enkrat opravil študij spisa in ogled (30. 6. 2022), ter samo enkrat zbiral dodatno dokumentacijo, zato ne more biti upravičen do dvojne nagrade. Enako velja za potne stroške, saj je izvedenec na ogled potoval samo enkrat. Tudi pri opravilih: priprava na narok, čas potovanja na narok, udeležba in delo na naroku, gre (kljub drugačnemu poimenovanju v zadevi N 512/2022) le za enkrat opravljeno delo, ki ga je izvedenec opravil pred razdružitvijo zadev. Izvedencu je bilo (po 41. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih3 - v nadaljevanju: Pravilnik) zmotno priznano 49 EUR nagrade za ustno podajanje izvida in mnenja ter sodelovanje na naroku. Pravilnik namreč za to delo določa nagrado 38 EUR, dodatnih 11 EUR pa pripada izvedencu, če mora čakati na narok (tretji odstavek 41. člena Pravilnika), česar pa v tem primeru ni bilo. Zmotno je priznana tudi nagrada za pripravo na narok po 41. členu Pravilnika, saj ta določba ne ureja priprave na narok, ampak pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja (kar je bilo izvedencu priznano v zadevi N 512/2022). Posledica opisane napačne odmere nagrade je, da so napačno odmerjeni tudi materialni stroški, ki so odvisni od odmerjenega plačila, saj se priznajo v višini 2 % priznanega plačila za delo. Zaradi napačno odmerjene izvedenine, izvedencu priznanega zneska ni dopustno izplačati, kar pomeni, da je nepravilna odločitev tudi v II. točki izpodbijanega sklepa.

Predlagateljica meni, da bi bilo treba zaradi vsebinske prepletenosti obeh zadev nagrado in stroške izvedenca v obeh zadevah odmeriti na novo, zato predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. V pravočasni pritožbi **zoper sklep z dne 10. 1. 2023**, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge, pa predlagateljica opozarja, da sodišče prve stopnje v sklepu ni navedlo, da bi bila zoper sklep z dne 20. 12. 2022 vložena pritožba, zapisalo je le, da je po izdaji popravnega sklepa ugotovilo, da je v njem prišlo do pomote, ker je pomotoma razpolovilo vse s strani izvedenca priglašene stroške. Tako ravnanje ni pomota, temveč spremenjena vsebinska odločitev. Če je šlo za pomoto, bi moralo sodišče izdati ustrezen popravni sklep popravnega sklepa. Če je dopis izvedenca z dne 28. 12. 2022 štelo za pritožbo, pa bi moralo z njim ravnati kot s pritožbo: v izpodbijanem sklepu bi moralo navesti, da je bil izdan na podlagi izvedenčeve pritožbe, nato pa bi se moralo omejiti na razloge in predloge, uveljavljane v dopisu z dne 28. 12. 2022. Sodišče namreč odloča v mejah postavljenih zahtevkov, kar velja tudi glede pritožb. Intervencija sodišča prve stopnje z razveljavitvijo celotnega popravnega sklepa je mnogo intenzivnejša od tistega, čemur je nasprotoval v dopisu izvedenec.

Sodišče prve stopnje pa bi pred izdajo sklepa moralo ugotoviti še, da z razveljavitvijo sklepa niso prizadete pravice predlagateljice in drugih oseb, ki se opirajo na popravni sklep oz. da s te osebe strinjajo z razveljavitvijo, česar pa ni storilo. O nameri razveljavitve teh oseb (udeležencev postopka) ni obvestilo, z izvedenčevim dopisom pa jih je seznanilo šele hkrati z izdajo izpodbijanega sklepa. Ravnanje sodišče je zato v nasprotju z določbo drugega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku4 (v nadaljevanju: ZNP-1), kar je povzročilo nepravilno in nezakonito odločitev, kar pa pomeni, da je podana bistvena kršitev po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku5 (v nadaljevanju: ZPP). Ravnanje je tudi nasprotno z določbo prvega odstavka 2. člena ZPP, saj je bilo odločeno preko postavljenega zahtevka (očitkov iz dopisa z dne 28. 12. 2022). Ker sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa udeležencem ni vročilo izvedenčevega dopisa, je podana tudi absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba še opozarja, da izvedenec z dopisom z dne 28. 12. 2022 ne more dopolnjevati svojih navedb v stroškovniku – pri odločanju o nagradi in stroških lahko sodišče upošteva samo tiste postavke in zneske, ki jih je izvedenec navedel v stroškovniku z dne 26. 7. 2022. Na njem je izvedenec pri opisu nekaterih postavk res označil, da terja le polovico teh stroškov, drugo pa v zadevi N 512/2022, a je potem pri zneskih posameznih postavk očitno pozabil odšteti polovice, ki spadajo v stroške zadeve N 512/2022. V nadaljevanju pritožba konkretno opozarja na takšne postavke. Predlagateljica predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi, in priglaša pritožbene stroške.

4. Izvedenec je v odgovoru na pritožbo še enkrat obrazložil obračuna izvedeniškega dela v obeh zadevah in pojasnil, da mu je bilo na naroku, na katerem je bila prej enotna nepravdna zadeva razdružena na dve zadevi, predlagano, da naredi dva stroškovnika in stroške sorazmerno razdeli glede na opravljeno delo, čemur je v celoti sledil. 5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Najprej o pritožbi zoper sklep z dne 10. 1. 2023. Drugi odstavek 36. člena ZNP-1 določa, da lahko sodišče prve stopnje na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali z razveljavitvijo. Glede na to določbo ima pritožba prav, da niso bili izpolnjeni pogoji, potrebni, da lahko sodišče prve stopnje samo razveljavi prej izdani sklep. Očitno je, da sodišče prve stopnje izvedenčevega dopisa ni štelo za pritožbo, kar je glede na vsebino tega dopisa, v katerem izvedenec proti koncu zapisa pove, da bo ne glede na napačen izračun spoštoval tudi popravljen sklep (torej izvedenino v skladu s popravnim sklepom), tudi pravilno. Ker pa sodišče prve stopnje tega dopisa ni štelo za pritožbo, manjka že prvi pogoj, saj zoper popravni sklep ni bila vložena pritožba. Poleg tega pa je sklep (tudi če bi izvedenčev dopis šteli za pritožbo) obremenjen tudi z absolutno kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izvedenčevega dopisa sodišče ni vročilo udeležencem postopka, ki bi se morali imeti do njega možnost opredeliti. Citirana določba namreč dovoljuje spremembo / razveljavitev sklepa le, če se prizadete osebe (v konkretnem primeru: udeleženci postopka) s tem strinjajo, ali pa če s spremembo / razveljavitvijo ne bi bile prizadete pravice udeležencev. Ali se strinjajo s spremembo / razveljavitvijo, bi lahko sodišče udeleženci obvestili le, če bi jim bil predhodno posredovan izvedenčev dopis. Zato jim je bila nedvomno kršena pravica do izjave. Končno pa, kot tudi pravilno opozori pritožba, sodišče nikjer v obrazložitvi ni pojasnilo, da z razveljavitvijo sklepa ne bodo prizadete pravice udeležencev postopka. Tudi iz spisa ni razvidno, da bi to dejstvo sodišče sploh ugotavljalo. Ne glede na to pa je mogoče s precej visoko stopnjo zanesljivosti pritrditi pritožbi, da je razveljavitev sklepa udeležencem gotovo v škodo – po popravnem sklepu je namreč višina izvedenine, ki bi jo morali kot stroške postopka plačati udeleženci, skoraj polovico nižja od izvedenine po izdaji izpodbijanega sklepa. To seveda pomeni, da jim je razveljavitev v škodo. Ob takih ugotovitvah ne preostane drugega, kot da se sklep z dne 10. 1. 2023 razveljavi.

7. Utemeljeno pritožba opozarja tudi na pomanjkljivosti sklepa z dne 5. 10. 2022. Iz sklepa sicer ni razvidno, a je v stroškovniku pri večini priglašenih postavk jasno zapisno, da izvedenec v tej zadevi (N 417/2022) uveljavlja samo polovico stroškov, drugo pa v zadevi N 512/2022. Že iz postopanja sodišča, ki je najprej z izpodbijanim sklepom priznalo celotne priglašene stroške, potem pa s popravnim sklepom stroške znižalo na polovico, pri čemer se je sklicevalo ravno na navedeni zapis izvedenca v stroškovniku (da v tej zadevi za določene postavke predlaga, da se mu prizna izvedenina le do polovice, druga polovica pa v spisu N 512/2022), je razvidno, da je opredelitev zahtevane nagrade in stroškov v stroškovniku z dne 26. 7. 2022 dvoumna in nejasna. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pred izdajo sklepa o izvedenini to razčistiti in izvedenca pozvati, da to nejasnost in dvoumnost pojasni. Ker tega ni storilo, je tudi izpodbijani sklep (upoštevaje pritožbene navedbe in dejstvo, da je nedvomno prišlo do razdružitve spisa, pri čemer je glavnina nagrade in stroškov izvedenca nastala v času pred razdružitvijo) nejasen in ga ni mogoče preizkusiti. Brez dodatnih izvedenčevih pojasnil namreč ni mogoče razumeti ali naj se v stroškovniku priglašeni znesek za posamezno postavko razpolovi, ali pa je že sam izvedenec celoten znesek razpolovil in potem vsako polovico priglasil v dveh razdruženih spisih. Sodišče namreč tega ne more presojati samo, zgolj na podlagi sklepanja. Tudi, če npr. izvedenec priglasi stroške, ki so nižji od tistih, ki bi mu pripadali po Pravilniku (če je npr. priglasil stroške za krajši narok, kot je bil opravljen), sodišče na podlagi tega ne more sklepati, da je priglasil v tem spisu le polovico stroškov, drugo pa v drugem (razdruženem) spisu. Ker je pri sklepu z dne 5. 10 2022 podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ga zaradi opisanih nejasnosti in dvoumnosti ni mogoče preizkusiti, to terja njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. To naj z izvedencem najprej razjasni, kaj v stroškovniku pri posameznih postavkah pomeni pripis »1/2 v N512/22«, potem pa naj stroškovnik preizkusi in o priglašenih stroških ponovno odloči. 8. Zaradi narave odločitve (razveljavitve sklepov) pritožbeno sodišče na preostale pritožbene navedbe ne odgovarja.

9. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

1 To je sodišče poimenovalo »meja 2«. 2 To je sodišče poimenovalo »meja 1«. 3 Uradni list RS, št. 88/2010, s spremembami. 4 Uradni list RS 16/2019. 5 Uradni list RS 26/1999, s spremembami.