Jedro

Točka k) 7. člena Odloka s spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica omogoča načrtovanje objektov na območju kmetijski zemljišč, med katerimi so tudi pomožni kmetijski objekti. Vendar pa je po presoji sodišča navedeno določilo treba razlagati v povezavi z 22. členom tega odloka, kar pomeni, da je gradnja dopustna pod v tem členu določenimi pogoji po pridobitvi gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku naloženo, da takoj ustavi gradnjo lesene kmečke lope na zemljišču s parc. št. 866/10 k.o. …, ki jo je pričel graditi spomladi leta 2011 kot krmišče za živali tlorisnih dimenzij 4,95 x 5,97 m2 pritlične etažnosti na AB talni plošči tlorisnih dimenzij 10 x 5 m2, z gradnjo pa je nadaljeval maja 2013 in objekt dogradil v leseno kmečko lopo brez gradbenega dovoljenja. Tožniku je bilo naloženo, da navedeni objekt do 1. 6. 2014 odstrani in zemljišče vzpostavi v prejšnje stanje, sicer se bo opravila izvršba po drugi osebi na tožnikove stroške ali s prisilitvijo. Za predmetno gradnjo so bile določene prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Inšpektorica je ugotovila, da je tožnik spomladi leta 2011 pričel graditi leseno nadstrešnico in jo dogradil v enostaven objekt pritlične etažnosti – krmišče za živali zgoraj navedenih tlorisnih dimenzij, v začetku meseca maja 2013 pa je z gradnjo nadaljeval in nadstrešnico – krmišče za živali dogradil v leseno kmečko lopo tako, da je odstranil slamnati nastilj s komprimirano zemljino vred do AB talne plošče ter stebre obdelal z novimi stenami iz brun z vmesno toplotno izolacijo, nad pritličjem je namestil lesen raven strop, po stenah in stropu napeljal elektriko za moč in razsvetljavo, vgradil stavbno pohištvo ter tako objektu spremenil namembnost iz krmišča za živali v kmečko lopo.

Ob zaslišanju je tožnik izjavil, da je bilo prvotno krmišče za živali zgrajeno kot lesena nadstrešnica, da je 1. 5. 2013 pričel z deli pri montaži lesenih sten in z deli končal maja 2013. Objekt ni priključen na električno omrežje in se uporablja kot kmečka lopa, v kateri se hrani kosilnica, orodje za obdelavo zemlje, hrana za ribe, objekta pa ne uporablja za bivanje.

Gradbena inšpektorica je ugotovila, da je tožnik predmetni objekt zgradil v nasprotju s prostorskim aktom in torej ravnal v nasprotju z določbo 3.a člena ZGO-1 in pri tem sledila dopisu Občine Slovenska Bistrica z dne 4. 9. 2013. Po zaključku inšpektorice predmetna gradnja ne more šteti za enostaven objekt, zato bi moral tožnik zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje, ker tega ni pridobil, gre za nelegalno gradnjo. Po obrazloženem je inšpektorica v skladu s 26., 146. in 152. členom ZGO-1 izdala predmetno odločbo, v primeru, da tožnik ne bo ravnal v skladu z njo, pa bo inšpektorica pristopila k prisilni izvršbi v skladu s 148. členom ZGO-1. Za predmetno gradnjo so izrečene prepovedi v skladu s 158. členom ZGO-1. Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je z v uvodu navedeno odločbo njegov pritožbo zavrnilo. Tudi drugostopni organ pritrjuje dejanskim ugotovitvam prvostopnega organa. Predmetno zemljišče se nahaja na območju, ki ga ureja Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica, po rabi pa spada to zemljišče v drugo kmetijsko zemljišče. Tudi po presoji drugostopnega organa je kmečka lopa postavljena v nasprotju s prostorskim aktom in bi zanjo bilo treba pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje, tožnik pa tega ni pridobil. Gradnja brez predpisanega gradbenega dovoljenja pa je nelegalna gradnja.

Tožnik se v vloženi tožbi z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Meni, da je ravnal v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost in zgradil enostavni objekt v skladu s prilogo 2, točka 18, k tej Uredbi, kjer so urejeni pomožni kmetijsko gozdarski objekti, namenjeni kmetijskih pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju in niso namenjeni prebivanju. Sem med drugim spada tudi kmečka lopa. Tožnik zatrjuje, da je njegova kmečka lopa namenjena izključno shranjevanju živalske krme ter deponiranju drobnega kmečkega orodja in je njena površina manjša od 40 m2, sleme strehe pa nižje od 5 metrov, zato gre za enostaven in nezahteven objekt in zanj ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Po mnenju tožnika tako izhaja tudi iz odločbe Upravne enote Slovenska Bistrica z dne 5. 9. 2013. Navaja, da je pridobil lokacijsko informacijo Občine Slovenska Bistrica, ki v svojih prostorskih aktih dovoljuje gradnjo takšnih objektov v kmetijske namene na kmetijskih zemljiščih II. kategorije v skladu z ostalimi veljavnimi predpisi. Zato je občina 7. člen Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Slovenska Bistrica dopolnila s točko k. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je objekt zgrajen v skladu z zakonskimi določili. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je sporno ali je predmetna gradnja nelegalna gradnja oziroma, ali bi moral tožnik zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje. V skladu z v času gradnje veljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje kmečke lope dimenzij, kot je obravnavana, sodijo med enostavne objekte (točka 18. priloge 2 navedene uredbe). Gradnja enostavnega objekta pa se sicer lahko začne brez gradbenega dovoljenja, vendar ne v nasprotju s prostorskim aktom (3a. člen ZGO-1).

Gradnja na I. in II. območju kmetijskih zemljišč je v Odloku o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica urejena v VII. Poglavju oziroma 22. členu, ki določa pogoje za lokacijo in gradnjo objektov izven ureditvenih območij na I. in II. območju kmetijskih zemljišč in gozdov (Odlok s spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica, Uradni list RS, št. 43/1992), to pa ob pridobitvi gradbenega dovoljenja. Točka k) 7. člena tega odloka (Odlok s spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica, Uradni list RS, št. 53/2011) dopolnjuje prej navedena določila in omogoča načrtovanje v tej točki navedenih objektov na območju kmetijski zemljišč, med katerimi so tudi pomožni kmetijski objekti, vendar pa je po presoji sodišča navedeno določilo treba razlagati v povezavi z 22. členom tega odloka, kar pomeni, da je gradnja dopustna pod v tem členu določenimi pogoji po pridobitvi gradbenega dovoljenja.

Ker je tožnik gradil brez gradbenega dovoljenja, je to nelegalna gradnja. Nelegalna gradnja namreč pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (točka 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje in možna (152. člen ZGO-1). Po presoji sodišča je bilo navedeno določilo pravilno uporabljeno. Ker gre v tem primeru za nelegalno gradnjo, je izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1 utemeljen.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.